Navee S65: Največ zmogljivosti in varnosti za opazno več denarja (#video)
Marjan Kodelja 26. septembra 2022 ob 06:12

Ko gre za varnost, doseg in udobje vožnje, ta električni skiro prepriča še tako velikega dvomljivca. Z maso in regenerativnim zaviranjem pač ne!

Po električnih skirojih Navee N40 in N65 mi je pod roke prišel še tretji in dodobra izboljšan model S65, ki v marsičem prepriča dvomljivce, ki ne verjamejo, da so električni skiroji prihodnost urbane električne mobilnosti. Je namreč večji, težji in varnejši od večine konkurentov, ki jih vsakdan srečujemo na kolesarskih stezah, pločnikih in žal tudi tam, kjer nimajo česa iskati!

Pozabi na prenosljivost (na kratko o tem skiroju)

Pretežak je, da bi ga zložili in brez pretiranega truda nosili okoli. Hkrati je prevelik za prtljažni prostor večine malih in celo kakšnega srednje velikega avtomobila. Zato ne sodi med električne skiroje, za katere sem pred časom dejal, da jih imejte ves čas v prtljažniku, in jih uporabljajte za prevoz od parkirišča do mesnega središča. Sodi med prevoznike, ki čakajo v garaži ali pred hišo, da se z njimi od doma odpravite po opravkih. Od tu doseg uradno do 65 kilometrov ter vzmetenje sprednjega in zadnjega kolesa, da je vožnja po ne najbolj lično »popravljenih« kolesarskih stezah in peš poteh dokaj varna ter predvsem udobna. Glede tega ni dilem. To sta glavni lastnosti, okoli katerih je pravzaprav zgrajen skiro S65.

Me je prepričal? Skoraj! Je popoln? Daleč od tega. Še vedno bi se našloa kaj, kar bi lahko bilo narejeno bolje. Motor v obeh kolesih je že nekaj takšnega. Skiro bi bil dražji, a potem bi gotovo premagal navedeno 25-odsotno strmino ne glede na maso voznika. Z mojimi malo manj kot 800 Newtoni žive teže je pač ne! Iz enakega razloga bi moral biti hod vzmetenja globlji. Čeprav je do največje dovoljene mase še nekaj kilogramov, sem bil med vožnjo že skoraj »na tleh«. Lažji takšnih težav ne boste imeli. Upravljanje je preprosto in predvsem deluje. Odziv na premik ročice za plin je takojšni in omejevalnik hitrosti omejuje hitrost, vse dokler klanec navzdol ni prestrm. Skiro namreč ne zna zavirati z motorjem, od tu odsotnost sistema rekuperacije energije, kar se mi ne zdi najboljša popotnica. Ampak glede tega je še ena resnica. Električni skiroji so namenjeni urbanemu prevozu ne gorskemu »skirosarjenju«. Večina mest pa je dokaj ravnih, zato je učinkovitost povrnjene energije zaviranja večinoma vprašljiva. Iz popolnoma enakega razloga odsvetujem uporabo ohranjevalnika hitrosti, saj se v mestu več čas prilagajamo drugim udeležencem v prometu.

Tehnični podatki:

Moč motorja500 W, motor z reduktorjem (največ 1000 W kratkotrajno)
Uradno največji doseg65 km
Najvišja hitrost25 km/h
Najvišji naklon klanca25 %
Povečana odpornostIPX5
Najvišja obremenitev120 kg
Baterija48 V, 12,75 Ah
Premer koles25,4 cm (10 palcev)
Vozni načiniPeš (6 km/h), D (15 km/h) in S (25 km/h)
PosebnostiVzmetenje spredaj in zadaj
Teža24,3 kg
Mere zložen1226 x 564 x 539 mm
Mere nezložen1226 x 551 x 1264 mm

Sodoben (urbani) videz

Čeprav ni mogoče spregledati povezave z Xiaomijem pri zaslonu in aplikaciji, se v drugem loči od prevoznikov te blagovne znamke. Zaprti kolesi, še dobro, da je verigo za zaklepanje moč speljati okoli vzmetenih nosilcev koles, poudarjajo rumene obarvane podrobnosti. Ravno tako ga odlikujejo 17 centimetrov široko stojišče, kjer je dovolj prostora za udobno vožnjo dveh. Po možnosti odraslega in otroka.

Zgoraj in spodaj se iz navpičnega droga vijeta kabla. Eden za zavoro in drugi za plin. Nedvoumno s črno rumeno barvno kombinacija poudarjata celovit videz, toda hkrati sta dokaj nezaščitena in se zlahka za kaj zatakneta. Zlahka bi ju skrili v krmilo in drog in ju zaščitili, toda iz nekega meni nerazumljivega razloga tega niso storili. Sredi krmila se bohoti še velik zaslon z dokaj dobro čitljivostjo na prostem in najbolj nujnimi podatki. Nič posebnega. Hitrost, predstava, trak napolnjenosti baterije in opozorilni znaki.

Udobje, pogojeno z vzmetenjem

Poleg tega, da povečujeta varnost, z zrakom napolnjeni veliki kolesi (brez zračnice) vplivata na udobje vožnje. Še boljše je, da sta vzmeteni, saj se skiro manj trese in vožnja preko robnika se ne konča nujno s padcem. Škoda, da je hoda premalo, saj ni ostalo več veliko za glajenje tresljajev. Pa je moja teža še daleč od največje dovoljenje. Še na nekaj moram opozoriti. Kolesi imata gladek profil in se zato ne izkažeta najbolje na gladki mokri podlagi. Škoda, kajti nobene večje težave ne bi bilo, če bi bil profil bolj »robusten«.

Na telesu skiroja so odbojniki, sprednja bela in zadnja luč, kot zahteva slovenska zakonodaja. V aplikaciji lahko izberete možnost, da sta vedno prižgani, kar pravzaprav ni slabo. Vpliva, da ste bolj vidni in posledično varnejši.

S65 zaradi velikosti, ki jo v dobršni meri pogojuje kapaciteta baterije, ni najbolj prenosljiv. Zlaganje je preprosto, saj ima tečaj, kot smo ga vajeni pri novih Xiaomijevih skirojih, a je zložen še vedno dokaj obilen. Kot sem že dejal. Prevelik za prtljažni prostor malega in tudi kakšnega srednje velikega avtomobila. Ni pa me toliko zmotila teža, kot zlaganje droga postrani, kajti zelo težko je najti ustrezno mesto, ko sta med nošenjem sprednji in zadnji del uravnotežena. Nekaj težav bo povzročala še zanka na krmilu, ki naj bi se zataknila za kljukico na blatniku zadnjega kolesa. Težava je sledeča. Ko spustite drog, se ta spusti nižje od kljukice, da zanka skoraj izpade iz nje. Zgodi se, da se ne povežeta. Ko na hitro skušate dvigniti skiro, zgolj dvignete drog.

Dovolj moči in »goriva«

Nekje se mora poznati, da ima skiro velik doseg. Je eden izmed redkih, katerega baterija je zadoščala za moja dnevna opravila, tako da sem ga izključno polnil preko noči. Do 65 kilometrov je verjetno nekoliko preoptimistična ocena, razen, v primeru, da ga vozi otrok in hitrost ne preseže 15 kilometrov na uro. Bolj realna ocena je 40 kilometrov, kar pa je še vedno odlično. Posebnost skiroja je motor z reduktorjem, ki zagotavlja višji navor pri nižjih hitrostih. Od tu obljubljeno premagovanje 25-odsotnega naklona. Ne z menoj za krmilom. A ker jih redno preizkušam na zanje popolnoma neprimernih trasah, naj povem, da zlahka zleze na Toško Čelo. Na dobrih petih kilometrih in skoraj 300 metrih višinske razlike je premagoval tudi 20-odstotni naklon s hitrostjo okoli 10 kilometrov na uro, pri čemer je bila na vrhu baterija olajšana za četrtino. Nazaj je nisem porabil veliko, a hkrati tudi ne vrnil, saj skiro te možnosti zaradi izbranega motorja preprosto nima.

Za zaviranje je tako na voljo le zadnja kolutna zavora. Ni najbolje, da je v tem kolesu tudi motor, vendar vseeno običajno nudi kratko zavorno razdaljo. Izjema je, če je kolut moker, kajti v tem primeru se razdalja nekoliko podaljša. Ko sem že omenil »kolut«. Pazite, ko vozite preko robnika. Nikar preveč vzporedno z njim. Ko ga kolo prevozi, svoje naredi še vzmetenje in ni nemogoče, da z »diskom« udarite obenj.

Skiro povežete z aplikacijo Xiaomi Home. Pravzaprav je nujno, da ga aktivirate. Dokler ga ne, nadležno piska in dovoli le počasno vožnjo. Aktivacija sicer pomeni, da pozorno pogledate dvominutni varnostni video, ki ga ni mogoče preskočiti. Kasneje bo uporaba aplikacije, ki razen števca prevozne razdalje ne omogoča ničesar, česar ne vidite na zaslonu, omejena na občasno nadgradnjo vgrajene programske opreme.

Hvalimo:
  • Robustno in varno ogrodje
  • Velik doseg z enim polnjenjem
  • Vzmetenje sprednje in zadnjega kolesa
Grajamo:
  • Slaba povezava med drogom in stojno platformo v zloženem položaju.
  • Nogica se ne obnese najbolje na manj trdni podlagi (skiro je preveč nagnjen)
  • Aplikacija ne omogoča ničesar uporabnega
Navee S65
  • KAKOVOST IZDELAVE
  • DOSEG IN HITROST
  • VARNOST, UDOBJE, STABILNOST
  • VKLJUČENE MOŽNOSTI
  • RAZMERJE MED CENO IN KAKOVOSTJO
3.9

Naj kupim?

Navee S65 stane zajetnih 1000 evrov, toda naj vas to ne prestraši. Nekateri podobno veliki skiroji so še nekoliko dražji. Gotovo ni najbolj prenosljiv, zato nikakor ni primeren, da bi ga imel v prtljažniku vozila in uporabljal po potrebi. Namenjen je stalni uporabi za urbano mobilnost, na primer namesto kolesa. V tem primeru nudi veliko, a odkrito rečeno, sta me najbolj navdušila doseg in vzmetenje obeh koles.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.