Morda sodiš med tiste, ki menijo, da jih bodo slušalke z aktivnim dušenjem hrupa zaščitile pred nadležnimi vprašanji žene, moža ali otrok. Tako preprosto žal ne gre, saj niso temu namenjene.
Dušenje hrupa ima dve komponenti, pasivno in aktivno. Stara dobra zvočna izolacija oziroma tlačenje materialov, ki dobro preprečujejo pot zvočnim valovom, v uho, človeštvo verjetno pozna od pamtiveka. Pa še učinkovito je. Po obliki ločimo troje vrst slušalk, za v uho, na uho in prek ušesa. V enakem vrstnem redu, od slabše proti boljšemu, tudi pasivno dušijo zvok. Ušesni kanali so različni, čepki slušalk pa bolj ali manj enake oblike za vse, zato v uho vedno prodre nekaj zvoka. Pa naj bodo še tako kakovostno izdelani. Slušalke za na uho so glede tega boljše, a tudi te se ne morejo kosati z velikimi slušalkami, katerih blazinice v celoti objamejo uhelj. Če so kakovostne in debele, potem te skoraj v celoti odtujijo od okolice, da se lahko poglobiš v svoj svet skoraj popolne tišine. Vseeno pa nekaj »zvoka« prodre do bobniča. Če ne gre po zraku, gre pa po kosteh, nizke zvočne frekvence so namreč zelo prodorne. Pa tudi glasno tuljenje sirene tik pri ušesu, boš še vedno slišal. Ampak če si kdaj imel na ušesih res kakovostne slušalke z blazinicami, ki pokrijejo cel uhelj, potem veš, kako malo zvokov od zunaj še prodre do tebe.
Druga komponenta, dobre slušalke se namreč zanašajo na obe, pa je aktivno dušenje. Takšne imajo mikrofon, z njim poslušajo zvoke oklice, da elektronika oblikuje protizvok. Tu sodi medklic v obliki preproste fizike. Ko se v val na vodi zaleti luknja v vodi, se izničita, dobimo mirno gladino. Podobno je z zvokom. Protizvok so zvočni valovi enake valovne dolžine, višine vala in frekvence ponavljanja, le da so zamaknjene, da se vrh hrupa in dolina proti hrupa medsebojno izničita. Zadeva najbolje deluje pri nižjih frekvencah ali ponavljajočem zvoku, ne pa tudi pri visokih kratkotrajnih zvokih, saj mora elektronika natančno določiti in upoštevati tudi smer, od koder prihajajo, kar je v realnih pogojih hrupnega okolja zelo težko. Zato pa se zanašamo tudi pasivno dušenja. Aktivno ni namenjeno dušenju zvoka pogovorov ljudi v okolici, niti ne krikov, temveč zvoka motorjev letala, vlaka, vrtanja mojstrov v bližini in podobnih. Cilj dušenja tudi ni v tem, da ničesar ne slišiš, temveč da lahko v glasbi brez motečih drugih zvokov uživaš, tudi če glasnosti ne naviješ do konca, kar je mimogrede lahko tudi zdravju nevarno. Jasno pa je, da pri glasni glasbi prav ničesar ne slišiš, tudi če slušalke ničesar ne dušijo, saj preglasi vse drugo. Kakovosti dušenja slušalk zato ne moreš ocenjevati na ta način, še najbolj oceniš njihovo učinkovitost, če si jih nadeneš in sedež poleg prižganega sesalca.
Slušalke za v uho, kakšni sta na primer Apple AirPods Pro ali Huawei FreeBuds 3 hrupa ne dušijo učinkovito, kot slušalke za na uho ali celo prek ušes, so pa zato manjše in primernejše za mobilno rabo. Elektronika za aktivno dušenje zna biti celo enakovredna, enako učinkovito zazna hrup in oblikuje protihrup, a zaradi »konstrukcije« niso dobre v pasivnem dušenju. Poslušanje glasbe z njimi pa je vseeno večji užitek, kot če jo poslušaš z enakimi slušalkami za v uho, a brez aktivnega dušenja hrupa.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev