NASVET ZA TELEBANE: Android brez Googla. Je kaj takega sploh mogoče?
Marjan Kodelja 7. junija 2019 ob 06:18

Popolnoma nepomembno je, kaj si mislim o Kitajcih, kajti blokirati jim dostop do komponent in do programov odpira več problemov, kot jih reši. Nesprejemljivo je, da ima ena država ali eno podjetje v rokah gumb, s katerim lahko uniči katerokoli podjetje ali manjšo državo. Kaj menite, da bi se zgodilo, če bi se Microsoft odločil, da nam zaradi takšnih ali drugačnih razlogov onemogoči storitev Office 365? Koliko podjetji bi zato propadlo, kaj bi se zgodilo z gospodarsko rastjo in kaj vse bi vsaj trenutno zaradi tega obstalo? Dovolj je že grožnja, pa jih bo veliko pokleknilo. Ko je Google onemogočil dostop Huaweiu do »njegovih« funkcij odprtokodnega sistema Android za prihodnje telefone, je odprl Pandorino skrinjico. Duh je bil sproščen in vprašanje je, kaj bo to pomenilo za binarno razdelitev sveta pametnih telefonov med sistemoma iOS in Android.

Googlu moramo priznati, da natančno ve, kaj počne. Problem ni v njem, temveč v percepciji. Google ni informacijsko programersko storitveno spletno podjetje z občasnimi izleti med ponudnike naprav. Je najmočnejše podjetje v industriji osebnih podatkov oziroma ponudnik oglasnih storitev. V tej luči je vse, kar počne in kako počne, logično in pričakovano. Za storitve ne prejema denarja, temveč podatke, ki jih pri uporabi storitev ustvarjamo.

Android je brezplačen in v osnovi prost mobilni operacijski sistem. Posledično je tudi najbolj razširjen. Z vsako novo različico Google odprtokodnemu jedru odvzema funkcije, ki jih prevzemajo njegove lastne aplikacije in storitve. Te niso prostokodne in so vir informacij o uporabi naprave. Googlova radovednost gre tako daleč, da hoče vedeti, kje smo, s kom se pogovarjamo, ali izmenjujemo sporočila in podobno. To ni problem le z vidika zasebnosti. Redno pošiljanje podatkov na Googlove strežnike vpliva na porabo baterije ter tudi na »zakupljeno« količino podatkovnega prenosa prek mobilnih omrežij. Da je problem še večji, izdelovalci naprav nadgradijo »Android« s svojimi dodatki, največkrat gre za lastni uporabniški vmesnik, ki podvoji aplikacije z enakimi funkcijami. Na napravi imamo hkrati Googlovo in še izdelovalčevo aplikacijo, kar pomeni večjo porabo pomnilnika in zmogljivosti naprave. Zaradi tega moramo čakati na izdelovalca, da omogoči nadgradnjo naprave, tudi ko nadgradnja vpliva na njeno varnost ali uporabnost in bi jo bilo smiselno imeti čim prej.

Izdelovalci naprav bi lahko vgradili »čisti« Android, brez Googlovih dodatkov, če bi hoteli, pa večinoma tega ne počnejo. Samsung je pred časom veliko govoril o svojem sistemu Tizen kot protiuteži Androidu, a je načrte z njim omilil. Menda so uporabniki preveč navajeni na Google, da bi bila zamenjava sistema upravičena. Je pa Samsung s Tiznom močno mahal pred nosom Googla, da je ta bolj upošteval njegove zahteve. Veliko se je govorilo o telefonih z drugimi sistemi, pa tudi iz te moke (še) ni bilo kruha. Google skrbi, da je Android konkurenčen iOS-u, večina izdelovalcev pa z njim opremlja svoje mobilne naprave. Uporabniki pa smo prepuščeni trditvam Googla, da njegov sistem ne krši načel zasebnosti, kot mu to očitajo nasprotniki.

Steve Jobs je do konca življenja trdil, da je Android največja kraja intelektualne lastnine v zgodovini tehnološke industrije. Nobenega dvoma ni, da se je Google na začetku močno zgledoval po Applu, od njega pa je tudi kaj »prepisal«. Danes pa Apple Googlu očita, da mu uporabniki plačujejo s podatki, ta pa mu vrača, da nudi zasebnost le bogatim, ki si lahko privoščijo jabolčne naprave. Zaradi tega je morda spet čas za tretjo pot. Microsoft je poskušal, a mu ni uspelo. Paradoksalno zaradi enakih razlogov, zaradi katerih je pred desetletji premagal Apple. Ker je bilo več programov za operacijski sistem Windows, je ta prevladal, ker ni bilo dovolj aplikacij za mobilne Windowse, so šli v anale zgodovine. Samsung sicer ima Tizen, vendar se zaveda, da ne more spodkopati prevlade Androida.

Žal mi je za Microsoftovim mobilnim sistemom, saj je bil dobra alternativa tako Androidu, kot iOSu. S tem ko so Američani omejili dostop do tehnologije Huaweiu, razlogi gor ali dol, so pokazali, da so tako kot vsi drugi, krvavi pod kožo. Odvisni od domače politike ter ozkih interesov. Ne vidim pa nikogar, ki bi lahko s »tretjim« sistemom uspel. Ni ga težko narediti, težko bo prepričati ljudi, da stopijo na pot odvajanja od Googla, njegove pošte, videoknjižnice, zemljevidov in še česa.

Telefon s sistemom Android lahko uporabljamo, ne da bi ta Googlu posredoval občutljive podatke. V skrajnem primeru nobenih. Največji problem Androida je v že nameščenih aplikacijah, ki jih ne potrebujemo, večine Googlovih pa tudi ni mogoče odstraniti, saj so preveč povezane z jedrom sistema. Lahko pa jih onemogočimo (o tem več naslednji teden). Žal pa vse ni preprosto. Odvisni smo od pametnega telefona, večina od takšnega s sistemom Android in četico Googlovih storitev. Odvajanje predvsem od njih pa zna biti podobno zdravljenju takšnih in drugačnih oblik zasvojenosti. Kot je dejala teta Pehta. Za vsako bolezen raste rožica. Tako je tudi za vsako Googlovo stvar alternativa. Ali smo jih pripravljeni uporabljati?

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Ni čisto tako. AOSP je javno dostopen tudi tistim ki nimajo možnosti sodelovanja z Googlom. Od tam naprej počistiti Googlove dodatke in narediti kompatibilni sistem je samo vprašanje vloženega dela / denarja oz interesa.

    Android je kot IBM PC na nek način.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja