Portal zdravstvenega doma Ljubljana mi je že večkrat dvignil tlak do ravni, ko se mi je preprosto in razumljivo povedano »strgalo«. Menda nisem edini.
Ni prav, da posamezniki frustracije izživljajo nad zdravniki ali sploh komerkoli. Toda pravi ni niti način, na katerega so se ti lotili težave. Kar zmrazilo me je, ko sem slišal, da so predlagali večje kazni za nasilje nad zdravniki. Zakaj bi moralo biti različno kaznovanje za enako dejanje? Manj, če se bedak znese nad trgovko, ki dnevno »obdela« več strank od najbolj obremenjenega zdravnika, in bolj, če bi se mu strgalo pred slednjim. Nasilje sicer ni nikdar opravičljivo, a pomanjkanje empatije in razumevanje težav bolnikov ravno tako ne! Marsikomu je žal jasno, o čem govorim!
Trdijo, da je nasilja letos več. Če je tako, potem bi pameten, namesto da bi se predstavljali zgolj kot žrtve, skušal najprej pomesti pred lastnimi vrati in poiskati morebitne vzroke. Gotovo ni »psihičev« več zato, ker so se ravno zdaj planeti in galaksije zvrstili v redko konstelacijo, kar se zgodi le na vsakih nekaj tisoč let in spodbudili nasilne misli v duševno manj stabilnih državljanih. Morda se motim. A dozdeva se mi, da je do kakšnega nasilnega izbruha prišlo tudi zaradi neprimernega ravnanja osebja, dolgih čakalnih dob (kako to, da v zasebni ustavi prideš takoj na vrsto?) in neživljenjskih birokratskih postopkov. Ne govorim na pamet. To poletje sem jih na lasni koži izkusil kar nekaj. Večinoma pozitivnih, to povem brez težav, toda dovolj je eden slab, da te vrže iz tira!
O portalu Zdravstvenega doma Ljubljana sem pred leti že pisal. Takrat o bedastem postopku registracije in nepotrebnem dvojnem preverjanju ob vsakem vstopu. Po skoraj dveh letih ni bilo nobene spremembe, čeprav je jasno, da ne dosega meril sodobne spletne storitve. Dolgo časa sem bil prepričan, da je to zgolj moje mnenje. A ni. Kogarkoli vprašam, dobim kratek in jedrnat odgovor. »KATASTROFA.« Bojim se, da je to še milo rečeno. Kdorkoli je že bil zadolžen za oblikovanje procesa, ne hodi k zdravniku, ga potrebuje nadvse redko in ne razume, da niso vsi bolniki enaki. Če bi to razumel, potem bi bil proces bolj življenjski in bi dovolil več odstopanj od zamišljene »idealne linije.« Zdaj pa te že manjše odstopanje postavi pred nepremostljivo oviro.
Zdravniku lahko na enkrat pošlješ samo eno sporočilo. Dokler ne odgovori ali ga ne označi kot prebranega, toliko časa ne moreš poslati drugega. Zraven je zapisano, da bo odgovoril v treh dneh ali celo kasneje, v primerih večje zasedenosti. Praktično to pomeni, da bo odgovoril pač enkrat. Nobene varovalke ni, kaj storiti v primeru, ko pomotoma pošlješ sporočilo ali v njem pozabiš nekaj pomembnega zapisati. Razumem, da portal ne more postati kanal za pošiljanje neželenih sporočil zdravstvenemu osebju, a možnost, da bolnik sam stornira že poslano sporočilo, je minimalno, kar bi po zdravi logiki morali omogočiti. Pogosto moramo tudi pripeti dodatno datoteko. Omejitvi sta dve. Največ tri datoteke v skupni velikosti 15 megabajtov. Spet razumem vzrok, a kaj naj storim v primeru, ko dobim odpustno pismo iz bolnišnice na sedmih straneh, ga fotografiram in poskušam poslati zdravniku. Vseh sedmih datotek, ki skupaj zasedejo le delež omejitve, ne morem poslati. Sistem ne dovoli. Ni mi jih bilo težko združiti v eno, a za marsikoga je to nepremostljiva ovira. A ne bi bilo dovolj zgolj omejitev v skupni velikosti datotek? Samo vprašam. Še na eno stvar bi rad opozoril. Zaposleni gredo na dopust. Prav je tako. A ko se vrnejo, ali ni najmanj, kar človek pričakuje, da v portalu izgine opozorilo, da je izbrani zdravnik odstoten. Očitno spet manjka varovalka, ki bi nekoga po »glavi,« če ne bi pravočasno spremenil statusa. Kaj si misli bolnik, ki vidi opozorilo, da je njegov odstoten, čeprav se je vrnil pred dvema tednoma?
Vse to bi se dalo preživeti, ako zaradi portala ne bi omejevali drugih načinov komunikacije. To ni hipotetični primer, temveč konkreten. Po obisku urgence je slabo pokretna starejša oseba dobila navodila, da mora v dveh dneh preveriti kri in naj ji napotnico izda izbrani zdravnik. Ker je nujno, pošlješ sporočilo, pri čemer pozabiš, da bo ta oseba kmalu potrebovala še nov recept. Zraven dodaš izvid iz bolnišnice in pričakuješ, da bo zdravnik pravočasno odgovoril. Če ne bo, potem bomo klicali. In smo. Naslednji dan. Ter čakali, bili drugi v vrsti, čakali, bili prvi in čakali … nihče ni dvignil. Kaj v tem primeru? Bolnik ne more do zdravstvenega doma, ker je slabo pokreten. Težko sedi, zatorej ne bi mogel sedeti v čakalnici. A bi moral, saj ni naročen, torej bi prišel na vrsto, ko bi se ga usmilili. V portalu ne moreš poslati novega sporočila, ki bi onim na drugi strani dopovedalo, da se mudi. Ravno tako ne moreš določiti pomembnosti sporočilu. Vsa so enaka. Bodisi, da sprašuješ o kurjem očesu ali o težavah z dihanjem. Na telefon pa se nihče ne javi. In potem se nekateri sprašujejo, zakaj je nasilnih incidentov več. Človeku, ki je stisnjen pred zid in ne vidi izhoda, zlahka odnese »pokrov s piskra.« Ali ni tako? Ampak nekateri tega očitno nočejo razumeti!
Naslovna fotografija DepositPhotos
Brez komentarjev