Narrowband IoT: Omrežje za milijarde povezanih naprav
Marjan Kodelja 19. aprila 2019 ob 06:37

Tolikšno število preprostih naprav, ki bodo sočasno povezane v internet, bo potrebovalo namensko omrežje. Pri tem vsaj ni dileme kura ali jajce, saj mora obstajati predpogoj, da se sploh lahko lotimo razvoja in preizkušanja raznovrstnih idej, kaj narediti z vojsko naprav interneta stvari.

Napovedi pa so resnično smele. Do leta 2025 jih bo več kot 75 milijard, zato bo potrebno omrežje, ki bo podpiralo vse. Katero bo to oziroma ali bo to nizko energijsko razvejano omrežje (LPWAN), LTE-M ali kaj tretjega, je danes še prezgodaj govoriti, jasno pa je, da bodo celična mobilna omrežja osnova. Zatorej ni nič pretresljivega, da operaterji v svoja omrežja uvajajo tehnologijo NB-IoT, saj jo je relativno preprosto uvesti. V najboljšem primeru mora operater nadgraditi programsko opremo ter sistem, predno ga predajo v delovanje, dobro preizkusiti. Od tu tudi razkorak od prve omembe, pa do celotne nadgradnje omrežja, kar je prejšnji teden storil Telekom Slovenije. Govorili pa smo tudi z drugimi operaterji in eden med njimi nam je zatrdil, da bodo tudi oni svoje omrežje prej ali slej ustrezno nadgradili.

NB-IoT je standardizirana tehnologija za učinkovito množično komunikacijo naprav (povezanih v internet stvari), ki ustvarjajo nizek podatkovni promet. Nemogoče bi bilo vsake šest mesecev menjati baterije milijardi povezanih naprav, kaj šele nekaj milijardam, zato je v ospredju energijska varčnost. Naprava interneta stvari mora zdržati do deset let brez menjave baterije, zato je pomembno, da je poleg drugih oblik varčevanja varčna tudi komunikacija. Ker tehnologija NB-IoT uporablja sicer neuporabljene 200 kHz pasove omrežja GSM (možno jo je vpeljati tudi v omrežje LTE), komunikacija pa je ozkopasovna, gre za občasne »izbruhe« manjših »količin« podatkov, je preprosta tudi elektronika v napravah, kar spet pripomore k njeni energijski varčnosti, a so zaradi tega tudi cenejše.

Prednosti tehnologije pa s tem še niso izčrpane. V omrežju je mogoče zagotoviti kakovost storitve, kar v praksi pomeni, da bo naprava, ki bo želela komunikacijo, to možnost tudi dobila za čas oziroma pasovno širino, ki jo potrebuje. Nižje »komunikacijske« zahteve pa nimajo posledice le večji doseg okoli bazne postaje, temveč tudi boljši sprejem v prostorih oziroma možnost, da komunicirajo tudi naprave zakopane nekaj centimetrov pod površino. Omogočena pa je tudi neposredna povezava naprave z omrežjem, saj te zaradi preprosteje tehnologijo ne potrebujejo »prehoda«, dodatne naprave, ki delujejo kot vmesnik do omrežja. Na primer roj tipal se poveže s prehodom, podatke pošiljajo in sprejemajo od njega, ta pa je povezan v omrežje – podobno kot brezžična točka Wi-Fi deluje kot vmesnik med računalniki in internetom v domačem omrežju. Tehnologija NB-IoT ne zahteva takšne tipografije, ki lahko naredi rešitev bolj zmogljivo, a hkrati tudi bolj zapleteno.

Naprave IoT brez omrežja ne pomenijo dosti, a tudi omrežje brez naprav nima nobenega smisla. Zatorej se vprašamo, čemu omrežje in kaj pametnega je mogoče na njegovi osnovi narediti. Začnimo kar tam, kar nam bodo večkrat omenili. Tipala pod parkirnimi prostori, ki sporočajo ali je površina nad njimi zasedena ali prosta. Sliši se smiselno, predvsem pa preko tega primera najlažje razumemo poslanstvo tehnologije, a v resnici je še cel kup drugih, bolj uporabnih rešitev. Kaj mi pomaga, da na obrobju Ljubljane vidim prazen prostor v središču mesta, če bo gotovo zaseden, predno se pripeljem do njega? Tehnologija NB-IoT omogoča tako preproste kot kompleksne rešitve interneta stvari, kar pomeni vse od povezovanja posameznih tipal do razvoja pametnih mest in skupnosti, zagotavljanja podatkov za upravljanje energetskih, vodovodnih ali plinskih omrežij, nadzora okolja, varnosti (na primer povezani javljalniki požara) in varovanja, logističnih in transportnih rešitev, proizvodnje, kmetijstva, prodaje ter finančnih, zdravstvenih in komunalnih storitev. Na tem mestu sem enkrat že zapisal idejo, ki se mi še vedno zdi primerna. Pametni zabojniki za smeti, ki bi jih praznili po potrebi in ne kot zdaj, po fiksnem urniku glede na povprečnega uporabnika.

Nanizal sem nekaj primerov možne uporabe, le teh pa ni samo več, temveč se bodo porajale nove z razvojem tehnologije. Ker bodo nekatere povezane naprave potrebovale večjo pasovno širino (večjo podatkovno hitrost) je jasno, da bomo priča različnim tehnologijam za internet stvari. NB-IoT je morda začetek, prvi korak in preprosto omrežje, ki bo gostilo preproste naprave. Druga omrežja, med njimi bo tudi 5G, pa bolj zapletene. So pa ta omrežja tudi prihodnost mobilnih operaterjev, kajti naprave IoT jim bodo prinesle nove vire prihodkov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja