NAROČNINE: Ujeli so nas, zdaj pa višajo zidove okoli »rajskih« vrtov!
Marjan Kodelja 3. februarja 2020 ob 06:19

Na dolgo in na široko znajo razložiti, da so naročniški model obračunavanja storitev, programov in (delno) tudi naprav uvedli, kar ste VI tako želeli. Vendar imajo oni največ koristi, hkrati pa storijo vse, da vas obdržijo ujete v nečem, kar sami radi imenujejo najboljši ekosistem na svetu!

Ko sta Adobe in Microsoft pred leti uvajala naročniški model za uporabo programske opreme, sem zapisal, da bosta imela več koristi kot uporabniki. Nisem zgrešil. Je že res, da prek družinske ali akademske različice pisarniškega paketa Office 365, dobite Word in bratovščino zelo poceni, a vseeno zaradi letne naročnine plačate več, kot ste prej, če niste kupovali čisto vsake nove različice. Na enem od svojih računalnikov imam še vedno Office 2010, pa sem z njim čisto zadovoljen. V očeh Microsofta pa sem verjetno zastonjkar. Zdaj veste, zakaj po določenem času ukinjajo podporo za starejše programe. Ker je čas, da tudi od »mene« dobijo delež sicer revnega kupčka denarja, ki si ga pravzaprav lastijo. Tako kot vsi drugi, prisesani nanj!

Oblak je »fajn«, dokler…

Hranjenje podatkov na strežnikih ponudnikov, popularne podatkovne hrambe v oblaku so tipičen primer ponudbe, ki kaže, kako odvisni postanemo od ponudnika, če se zanesemo zgolj nanj. Podatki na strežnikih so varni, o tem ni dvoma, saj za arhiviranje skrbijo bolje, kot bi to počeli sami, vsaj načelno tudi varni in zasebni, predvsem pa dosegljivi povsod in na vsaki napravim, če je le na voljo dovolj hitra povezava v internet. Tudi količine so spodobne, sploh če vežete hrambo z naročnino na storitev, kot je to primer z Office 365. Pa tudi če ne, letne naročnine za večje hrambe niso tako visoke, da si jih ne bi mogli privoščiti. Podatkov pa je vsak dan več. Vsi romajo tja in se tam kopičijo. Kaj pa, če se odločite, da ne boste več naročnik? Tedaj nastopijo težave. Kako goro podatkov v doglednem času pretočiti nazaj k sebi preko bolj ali manj hitrih povezav in predvsem, kam jih shraniti? Pri sebi nimate dovolj velikega fizičnega polnilnika ali pa so vsi do vrha polni. Verjetno je bolje ostati »vezan«, četudi do smrti, kajti izguba podatkov zna zelo boleti. Ponudnik hrambe v oblaku pa vas ne bo ravno prijazno gledal, če mu boste prenehali plačevati.

Če bi Google na leto računal 100 dolarjev za vse svoje storitve, bi moral imeti več kot 1,3 milijarde naročnikov, da bi zaslužil toliko kot z našimi podatki!

Katastrofa svetovne razsežnosti, zaradi katere bi preko noči izgubili dostop do hrambe v oblaku, je seveda možna, a izredno malo verjetna. Prej se lahko pripeti, da manjši ponudnik propade. Šele takrat bodo iskali odgovore na vprašanje, »kaj zdaj«, »kako do podatkov«. Takšnega primera namreč še ni bilo. Je pa tudi malo verjetno, da bodo propadli ponudniki, kot so Microsoft, Google ali Apple, manjše, kot sta Dropbox ali Box pa bi v tem primeru najverjetneje prevzeli večji. Podatki so torej na strežnikih varni, vse dokler plačujete hrambo ali ne presežete prostora, ki vam je dodeljen brezplačno. A kljub temu so vsa pogostejša prijazna opozorila, naj imamo pomembne podatke poleg v oblaku vedno shranjene tudi na pomnilnikih, ki jih imate blizu sebe in so ves čas dosegljivi.

Operaterjev se držimo kot pijanci plotov

Shramba v oblaku je tudi del ponudbe operaterjev elektronskih komunikacij, ki pa so »naročniški« model pripeljali do popolnosti. Na papirju ste svobodni in operaterja lahko menjate kot spodnje perilo, praktično pa so ovire, tudi če niste vezani in niste prejeli ugodnosti v nižji naročnini ali cenejši opremi. Bodo pa naredili vse, da vas vežejo. Kličejo vas ali pa vam pošljejo na dom ponudbo, da vam za dobo dveh let »brezplačno« povišajo na primer hitrost dostopa v internet, če jim vrnete podpisan aneks. Izmislili pa so si tudi administrativne stroške, kot sta priključnina ali odpoved naročniškega razmerja, zaradi katerih raje ostajate, kot da bi odšli k drugemu. Zakaj pa bi, saj vendarle posluje po enakem kopitu.

Ne vidijo pa v tem svojem početju čisto nobene težave, še več, prepričani so, da je vse narejeno za blagostanje uporabnikov. O akciji Zveze potrošnikov Slovenije »Vezava za oba« in zahtevi, da pogoji vezave v času trajanja veljajo tudi za operaterja, ne le za naročnika, nočejo niti slišati. Kaj šele, da bi se prilagodili. Hkrati pa je v njihovi ponudbi velika neskladnost. Cena samostojnega dostopa v internet doseže v nekaterih primerih tudi več kot 80 odstotkov cene trojčka s primerljivim dostopom, kar pomeni, da operaterji fiksno telefonijo in predvsem televizijo skoraj poklanjajo. Hkrati pa govorijo, kako draga je zadnja. Slišal pa sem tudi že prve govorice, da se bodo stvari spremenile, da bomo morali za televizijske programe plačevati veliko več. Ne danes, verjetno tudi jutri ne, v dveh ali treh letih pa morda, saj v ponudbo operaterjev želijo prodreti tudi ponudniki pretočnega videa.

Kam ciljajo »streamerji«?

Si predstavljate, da bi Netflix in ostali uvedli administrativne stroške? So to njihove najgloblje želje? Storitve pretočnega videa rastejo kot gobe po dežju, nobena ni popolna in vsaka ima vsaj eno vsebino, ki me zanima ali pa bi me lahko zanimala. Zato pozabite na lojalnost in pozdravite pragmatizem. Ta mesec sem naročnik storitve ENA in gledam kot nor vse, kar imajo zanimivega, potem jo bom odpovedal, se naročil na številko DVE in tako kolobaril v nedogled. Dokler bo kajpada mogoče. Nisem optimist. Storitve pretočnega videa postajajo podobne televizijskim programom. Vsebine niso na voljo ves čas, sezname ponudniki prilagajajo, iz njih vsebine umaknejo in jih čez čas spet dodajo, epizode novih serij pa niso na voljo takoj, temveč vsak teden pride ena. Dober način dviganja zanimanja ter vezave gledalca nase. Morda se bodo dogovorili še z operaterji, da bo naročnina na storitev del njihove naročnine. Kar nenazadnje že poznamo na primeru opcije Voyo ali HBOja. In če menite, da so storitve pretočnega videa poceni, premislite še enkrat. Deset dolarjev ali evrov na mesece ni videti veliko, a znese 120 »nečesa«. Samo za eno samo storitev, jaz pa bi jih gotovo hotel imeti več!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ko odmislim Facebook in Google, njunih storitev namreč ne plačujem z denarjem, temveč s podatki, ugotavljam, da me vse bolj grobo silijo v naročniške modele za vse mogoče, ker so ti boljši zanje. Naročnina ima prednosti, vendar tudi slabosti. Je kot vinjeta, splača se, če se veliko vozite, drugače pa je metanje denarja skozi okno. Zato bi morali imeti obe možnosti, ponekod sicer sta, vendar se vse bolj kaže trend zgolj naročnine. V prihodnje pa ne bo prav nič bolje. Porajajo se namreč ideje, da tudi naprav ne bomo več kupovali, ampak najemali njihove zmogljivosti, ki jih opredeljuje programska oprema, brez katere so le slab obtežilnik za papir. Zgovoren je namreč primer Linksysovih usmerjevalnikov porazdeljenega brezžičnega omrežja s funkcijo prepoznave gibanja. Morate jo najeti in zanjo mesečno plačevati, drugače ne dela, pa čeprav »je« v napravi. Od tu pa do najema funkcije usmerjanja domačega omrežja pa je le še korak. Ne boste plačali in domačega omrežja ne bo več!

Naslovna fotografija: Deposit Photos.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
4 komentarji
  • Zakaj pa bi naj imeli OTT-ji administrativne stroške ?
    Netflix ima še vedno večino vsebin takšnih, da lahko celo sezono vidiš naenkrat.
    Drugi OTT-ji pa so tako samo selitev poslovnega modela do uporabnika brez vmesnih členov.
    Sicer pa kar je dobro pri OTT-jih je izbira. Vzameš kar rabiš in zato tudi plačaš.
    Če imaš več denarja več vzameš, drugače pa vzameš tisto kar je najboljše za tvoje potrebe v okvir tvojih denarnih sposobnosti.
    Seveda brez nepotrebnega dragega balasta, kot je to drugje.
    Storitve OTT so še vedno cenejše kot kaj drugega tudi če gledamo na nivoju celega leta.
    Da o kvaliteti teh vsebin in slike sploh ne govorimo.

    • Povsem enako je kot s klasičnimi programi. Nobena storitev nima večine tistega, kar bi človek rad gledal, vsaka ima nekaj, in na koncu se moraš naročiti na večino, če hočeš zadovoljiti vse svoje želje, ali pa početi, kot je opisal Marjan – iz meseca v mesec kolobariti od ene do druge. Balasta, ki ga nikoli ne gledaš, pa je še vedno ogromno. In kot sem sešteval tukaj – https://tehnozvezdje.si/nehajmo-se-slepiti-da-bo-prosto-izbiranje-televizijskih-vsebin-cenejse-od-operaterskih-paketov/ – je na koncu zadeva lahko bistveno dražja od trojčka pri operaterju, še posebej če v enačbo vključimo šport. Pa je treba še hiter in neomejen internet nekje dobiti. In seveda imajo OTT-ji ogromne stroške. Rabijo infrastrukturo, lastno (strežnike, itd) in najeto (linije, …), tudi vmesnika in ponudbe ne sestavljajo izključno algoritmi, nekdo se mora ukvarjati s pridobivanjem in ustvarjanjem vsebine, pa z marketingom in še marsičim.

      • Ni ravno enako kot s klasičnimi programi.
        Balast je tu manj pa še dolgo kasneje ga lahko pogledaš če želiš.
        Ja zadeva je dražja je na koncu dražja od trojčka, samo pozabil si da so to premium vsebine, ki jih je tudi pri drugih operaterjih potrebno dodatno plačati.
        Kot drugo pa je skrajno neracionalno imeti vse te OTT-je naročene.
        Dan ima namreč še vedno samo 24 ur.
        Razen če denar ni problem potem pa imaš tako poleg vseh OTT-jev zraven še full paket
        kabelske oz. IPTV.

        • Jaz teh storitev ne vidim kot premijskih, ampak prej kot zamenjavo za klasično TV. Nekatere so čisto 1:1 nadomestilo, npr. Eurosport Player, F1 TV, HBO Go, NBA, Voyo, druge pa poskušajo ljudi odvrniti od gledanja programov, ki so jih gledali prej, spremeniti njihove navade. Moj izračun je zato, koliko bi plačal, če bi imel naročeno samo to. Seveda pa je problem, da s tem ne dobiš vsega, kar je v shemah, in da ni cenovno zanimivega samostojnega interneta. Kar sva vse z Marjanom že ničkolikokrat popisala.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja