Pri tokratni napovedi in željah se ne bomo osredotočili na eno samo podjetje, tudi ne bomo znova v tujini, ampak bomo prešli na domače okolje in malo razširili področje. Na vrsti so namreč telekomunikacijski operaterji.
Lansko leto je bilo zanje razburljivo. Ne toliko zaradi novih tehnologij in storitev, temveč predvsem zaradi obremenitev, ki so jih bila (in so jih še) deležna njihova omrežja. Pa tudi zato, ker so morali v dokaj kratkem času iznajti prilagojene in povsem nove načine, kako doseči naročnike in prodajati tako storitve kot fizične izdelke. Kot v večini podjetij so morali tudi delo organizirati drugače, pri čemer pa so zaradi infrastrukture na različnih lokacijah in ker se vsega upravljanja ter vzdrževanja omrežja ne da izvajati na daljavo (od doma) imeli še nekaj več izzivov. Po drugi strani se kaj dosti ne morejo pritoževati, saj so ena od redkih panog brez padca prihodkov, kvečjemu so postale njihove storitve še bolj nujne in neizbežne. Brez dostopa do interneta in telefonije ne moremo, domači »televizijski« zabavi pa se tudi nočemo odpovedati, še zlasti v takih časih, ko smo (oz. moramo biti) pretežno doma. Kar med drugim pomeni, da je še toliko pomembnejši odnos do naročnikov in pomoč prek klicnih centrov in na druge načine. Na srečo večjih pritožb glede tega nismo zasledili, so pa bile menda kar dolge čakalne dobe za priklope in namestitev opreme.
Pomembna brenčavka lanskega leta je bila 5G. Industrija je nameravala na sejmu MWC v Barceloni zagnati ultra pomp okrog nove omrežne tehnologije, seveda pa je vse skupaj sovpadlo z začetkom pandemije in odpadlo. Kljub temu so operaterji gradili in vklapljali omrežja, proizvajalci telefonov pa širili podporo za »novo generacijo« v vedno nižje cenovne razrede. Poskušali so ustvarjati vtis, da je ta lastnost že pomembna pri odločanju za nakup, čeprav za večino ni in najbrž niti letos še ne bo. Omrežje 5G deluje tudi v Sloveniji, saj je Telekom Slovenije del frekvenc namenil sobivanju četrte in pete generacije.
Letošnja verjetno najbolj zanesljiva napoved se navezuje na ta zadnji vidik in na novico, ki smo jo zabeležili tik pred božičem. Takrat je namreč Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) objavila razpis za frekvence za mobilno telefonijo. Operaterji, ki so bodo (pravilno) prijavili na razpis, se bodo za frekvence potegovali na dražbi, najverjetneje (če ne bo kakšnih zapletov) aprila. Poleti bodo verjetno dobili odločbe (dovoljenja) za uporabo frekvenc in glede na zahteve iz razpisa bodo morali vsaj na nekaterih frekvenčnih pasovih v najmanj enem večjem mestu v treh mesecih zagnati omrežje. V praksi bo to verjetno Ljubljana, toda postavljati omrežje zgolj v prestolnici nima pravega smisla, zato lahko pričakujemo več konkretnih omrežij 5G do konca prihodnjega leta. Pokritost najbrž še ne bo spektakularna in vse skupaj bo premalo, da bi bila podpora za 5G pri telefonu (ali drugi napravi) pomemben dejavnik, vsekakor pa bo ob letu osorej peta generacija mobilnih omrežij tudi v Sloveniji vsaj blizu temu, da postane množična in vsakdanja.
Po lanskih zvišanjih hitrosti na optiki najbrž zdaj nekaj časa veliko dodatne iniciative glede tega ne bo. Za pohitritve na bakrenem omrežju verjetno ni realnih možnosti, ker jih tehnologija xDSL ob vseh trikih preprosto ne omogoča. Zelo lepo pa bi bilo, če bi operaterji s trojčki uskladili še hitrosti v samostojnih paketih dostopa do interneta. Seveda bi bil vesel še koraka naprej, da bi bilo 2021 končno leto, ko bi kateri od operaterjev dal resen poudarek na ponujanje dostopa do interneta brez vse ostale televizijske in telefonske navlake zraven, vendar prav visokega zneska na uresničitev te večne želje ne bi upal staviti.
Telekom je medtem dobil 100 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke za širjenje optičnega omrežja. Kot pravijo, bodo s tem financirali »nadaljnjo širitev in nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja z gigabitnimi hitrostmi do vključno leta 2023, tako v urbanih središčih kot ruralnih območjih.« Letos bi moral konkretno število priključkov prinesti tudi projekt Rune. Kar še zdaleč ne pomeni, da bomo kmalu vsi na optiki ali vsaj kabelski kombinaciji optike in »koaksa«, toda določeni premiki se vendarle dogajajo. Akos pa medtem menda razmišlja o novem dvigu hitrosti, ki jo zapoveduje univerzalna storitev. Ta od aprila 2018 določa, da mora biti vsakomur na voljo vsaj dostop do interneta s hitrostjo 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer. Pandemijske razmere so pokazale, da so za vse delovne, izobraževalne in razvedrilne vsebine potrebne bistveno višje hitrosti, tako proti uporabniku kot proti omrežju.
Za naročnike bi bil lahko dobrodošel novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), vendar jesenski predlogi niso bili najbolj spodbudni. Poziv Zveze potrošnikov (ZPS), naj vezava velja tudi za operaterja, da ta ne bi mogel naročniku v času vezave spreminjati pogojev, bo verjetno ustal neuslišan, naj bi bile pa ugodnosti zaradi vezave poslej predstavljene drugače, kot popust na naročnino ali druge storitve, in ob predčasni prekinitvi pogodbe zaradi sprememb na operaterjevi strani (podražitev) ne bi bilo treba ničesar odplačevati. Toda predlog je predvideval plačilo nadomestila za uporabo terminalske opreme tudi v primeru, če jo uporabnik vrne. V ZPS so prepričani, da je to v nasprotju z direktivo oz. napačen prenos direktive v naš zakon. Upajmo, da bodo pisci zakona določbo popravili.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev