Nekaj neznanega in letečega terorizira prebivalce odmaknjene doline, vendar se izkaže, da to ni tisto, na kar bi najprej pomislili.
Ideja, da se pred nečim braniš tako, da vanj ne gledaš, je stara, kot je staro človeštvo. Čeprav se zdi, da splošna razgledanost upada, je večina verjetno vsaj slišala za Meduzo iz grške mitologije. Manj upanja pa imam, da ste slišali za nenasitne zveri izbočenih ust s planeta Traal oziroma kako se zaščitite, da vas ne pojedo za malico. Pred očmi si zavijete brisačo, saj v svoji osupljivi neumnosti verjamejo, da če jih ne vidite, tudi one ne vidijo vas!
Oj Haywood (Daniel Kaluuya) se zato ne ozira kvišku, ko ve, da je nad njim nekaj, kar ga ne bo pozdravilo z »živite dolgo in uspešno« in posebno gesto z dlanjo. Tokratni prvi stik je zelo, zelo drugačen!
Na koncu doline se nepremično zadržuje oblak, iz katerega se občasno prikaže temen, krožno oblikovan leteči objekt z luknjo na »trebuhu«. Oj in njegova sestra Emerald (Keke Palmer), ki na ranču trenirata konje za hollywoodske filme, sprva mislita, da gre za vesoljce v vesoljski ladji, ki ugrabljajo njune živali (in kasneje ljudi). A izkaže se, da to ni šoba motorja letečega krožnika, temveč so usta plenilca, ki posrka vse, kar se znajde neposredno pod njim. Posneti ga ne moreta, saj njegova bližina zmoti električni tok in začasno spremeni sodobno tehnologijo v drag obtežilnik papirja. Zato se obrneta na muzejsko kamero z analognim filmom in ročico, ki jo je treba med snemanjem vrteti. A tudi takrat stvari niso tako preproste, kot bi sprva mislili.
Ne želim biti preveč konkreten, saj je na spletu že ogromno kvarnikov o tem, s čim se Oj spopada, vendar jih je tokrat bolje spregledati in ostati neveden, da boste lahko doživeli vso širino in zanimivost filma. Moram pa priznati, da je film v določenih trenutkih manj dinamičen in posledično nekoliko dolgočasen. A tega morda niti ne boste opazili, če se pogosto sprašujete: »Kaj za vraga?« (ali WTF).
Režiser Jordan Peele uspešno meša različne vplive. Nekateri bodo morda celo našli vzporednice med Ojem in kapitanom Ahabom, le da namesto harpune pri lovu na svojega Moby-Dicka uporabi kamero. Peele je tako ustvaril gledljivo celoto, prepleteno z nevarnostjo, katastrofo in travmo, podprto z osupljivim, nekoliko temačnim vizualnim slogom in zdravo mero strupenih puščic, usmerjenih v sodobno družbo. Da se Jean Jacket, kot poimenujejo organizem, na koncu preoblikuje v zračno meduzo, pa verjetno tudi ni naključje.
Kaj: znanstvenofantastična grozljivka Nope (NAK)
Kje: televizijski program HBO (in pretočnik Max)
Ocena 3: Odlično posnet film, ki je na trenutke (za moj okus) preveč razvlečen. Nope ni vrhunski film, je pa precej dober.
Priporočilo: Grozen film zagotovo ni, a je na trenutke srhljiv, zatorej ni primeren za najmlajše. Za vsak primer so ga označili primernega za polnoletne (18+)
Brez komentarjev