Najpogosteje se po spletu oblačimo in obuvamo
Matjaž Ropret 11. junija 2019 ob 11:45

Slovenci po rezultatih najnovejše raziskave Masterindex, v kateri je podjetje Mastercard ugotavljajo plačilne navade, vedno več nakupujemo po spletu. Takih, ki to počnemo redno, nas je zdaj že dobra četrtina (27,4 odstotkov), pred slabim desetletjem pa je to počel samo vsak deseti oz. niti to ne (8,6 odstotkov). Najpogosteje na ta način naročano blago pa ni več zabavna elektronika, ampak, mogoče malo presenetljivo – oblačila, obutev in modni dodatki.

Po podatkih Masterindexa je torej največji delež slovenskih potrošnikov v zadnjem letu na spletu kupoval obleke, čevlje in modne dodatke. Takih je bilo 42 odstotkov. Tistih, ki so naročali tehnično »robo«, je bilo sicer le malenkost manj, dobrih 41 odstotkov. Slaba tretjina (32,3 odstotkov)  je kupila nekaj iz kategorije gospodinjskih aparatov (domnevam, da sem sodi tudi bela tehnika). Najredkeje pa se med spletnimi nakupi znajdejo potrebščine za hišne ljubljenčke (14,7 odstotkov), cvetje in darila (8,3 odstotke) in investicijske storitve (3,2 odstotka). Zanimiva je primerjava po letih. Zdaj že najpogostejša kategorija vztrajno raste, od slabih 28 odstotkov leta 2010, prek 39-ih leta 2015 do zdajšnjih 42 odstotkov. Elektronika pa je bila pred devetimi leti prisotna pri polovici kupcev, v zadnjih letih se je ustalila pri približno dveh petinah. Zelo raste tudi kupovanje različnih kart in vozovnic, vsak četrti spletni kupec je v zadnjem letu poklikal kaj takega. Že zdavnaj je z višav strmoglavilo spletno nakupovanje knjig, glasbe in filmov. Pred devetimi leti je te vsebine v spletnih trgovinah naročala več kot tretjina Slovencev, pred štirimi leti le še slabih 16 odstotkov in letos je odstotek enak.

Nasploh raste delež tistih, ki na spletu nakupujejo pogosto ali občasno (27,4 in 42,2 odstotkov), in pada odstotek takih, ki se redko ali sploh ne odločajo za spletni nakup (22,2 in 8,3 odstotke). Od »začetkov« se je zelo spremenil tudi način plačevanja. Leta 2010 je prevladovala gotovina (»po povzetju«), takih nakupov je bilo kar 57 odstotkov, zdaj jih je samo še petina. Uporaba spletnih in mobilnih bank za te namene je prilezla do polovičnega deleža (z enajstih odstotkov), uporaba plačilnih kartic pa do 44 odstotkov (s slabe petine). Verjetno je bančnih nakazil več zaradi provizij na kartično poslovanje, kar najbrž naročniku te raziskave ne more biti povsem všeč, vendar je pač vsak evro pomemben. Kajti poanta spletnega nakupa je poleg udobja domače okolja že od nekdaj tudi nižja cena. V fizični trgovini ni razlike v ceni, ne glede na način plačila, v spletni pa pogosto je. Svoje provizije vzamejo tudi ponudniki, kot je Paypal.

Slovenci zdaj po podatkih Mastercarda tudi veliko bolj zaupamo spletnim nakupom. Za skoraj 82 odstotkov vprašanih spadajo v kategorijo »večinoma varni.« Pet odstotkov jih ima za zelo varne, skupaj desetina pa za večinoma nevarne (7,4 odstotka) ali celo zelo nevarne (2,6 odstotka).  

Kako je oblačenje prišlo na vrh lestvice?

Tega izsledki raziskave sicer ne pojasnjujejo, imam pa nekaj teorij. Še pred nekaj leti bi kdo zatrjeval, da se zadev, ki jih je treba pomeriti, ne kupuje na daljavo, vendar že takrat to ni povsem držalo. Navsezadnje se lahko spomnimo avstrijskih in nemških katalogov, ki so prosperirali že zdavnaj pred bumom spletnega nakupovanja. Morda se je zdaj večji delež teh potrošnikov preselil na splet, kjer jih zanima pretežno tekstil, elektronske igrače in drugo pa niti ne. Možnost vračila in preverjene velikosti pri določenih znamkah oz. ponudnikih so prav tako odpravili zadrege, še dodatne poenostavitve pošiljanja tistih kosov, ki ne ustrezajo, nazaj trgovcu, pa so še dodatno zmanjšali pomisleke. Verjetno skupaj s tem, da se marsikomu ne ljubi več zapravljati časa v fizičnih trgovinah, da predvsem za otroke na ta način ni tvegano kupovati in da včasih kaj pomeriš v trgovini, potem pa naročiš po spletu, ko je »akcija«.

Raziskava se je dotaknila še načinov plačevanja in uporabe mobilnih telefonov za denarne zadeve. Kakopak, saj vemo, kdo je naročnik. Za kartice je jasno, da jih uporabljamo pogosteje kot pred leti. Dve tretjini vprašanih vsaj polovico nakupov opravi s kartico, najbolj pogosto v trgovinah z življenjskimi potrebščinami in na bencinskih servisih, v kavarnah in barih pa zelo redko. Zdaj marsikdo tudi nima več težav s plačevanjem zneskov do pet evrov s kartico. Brezstična tehnologija je naredila svoje. Pri spletnih nakupih je kartično plačevanje tudi v porastu, kot sem že omenil, redno tako plačuje blizu polovice vprašanih, toda skoraj 30 odstotkov se jih je odločilo za odgovor redko in kar 22 odstotkov za nikoli ali skoraj nikoli. Domnevam, da h kartičnemu poslovanju štejejo tudi kartice, digitalizirane na telefonih oz. v mobilnih denarnicah. Kajti po svoje je hecno, da se pogovarjamo o karticah, ko pa gre trend v smeri plačevanja s telefoni in urami.

Telefon za plačevanje zdaj uporablja skoraj tretjina vprašanih, pred šestimi leti ga je le dobra desetina, verjetno je takrat prevladovala storitev Moneta, zdaj pa že različne platforme za mobilne denarnice. Za vodenje finance (mobilno banko, predpostavljam) so leta 2013 telefon uporabljali vsega štirje odstotki vprašanih, zdaj je ta delež skoraj na četrtini. Še vedno so precej spredaj druge uporabe telefona, od pogovorov in brskanja po spletu, do komunikacije v družabnih omrežjih in poslušanja glasbe ter gledanja videov, vse to, z izjemo pogovorov, pa narašča. Večina pa je kljub temu še vedno prepričana, da bodo kartice ostale najbolj priljubljen način plačevanja, a telefon počasi lovi gotovino.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Infografike: Mastercard Masterindex

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja