Po s tehnološkim razvojem nabitim XZ Premium in komaj omembe vrednim XA1 je Sony zdaj napovedal še manj omembe vredni poceni telefon Xperia L1. V japonskem podjetju so sicer poskušali s presežniki v propagandnem materialu, ampak »izjemen zaslon« z ločljivostjo 720p pri diagonali pet palcev in pol ter »skoraj nič roba« ob strani, ko pa ga je spodaj in zgoraj za kar zajeten del sprednje strani, pač niso najbolj prepričljivi opisi. Zato pa ima ta telefon vsaj eno dobrodošlo lastnost. Priključek za polnjenje in prenašanje podatkov je namreč USB-C. Kot bi moral biti zdaj že pri vseh mobilnikih, tablicah in prenosnikih.
Resnici na ljubo se telefoni zgornjega in tudi srednjega razreda večinoma že prešli na nov priključek, pri katerem je enako kot pri Applovem lightningu vseeno, kako je obrnjen kabel. Zadnji vrhunski model s starim micro USB je bil Samsung Galaxy S7. Odtelj se vsi ponašajo z novim, pa tudi cenejši modeli, kot so Oneplus 3, Honor 8 in nazadnje Samsungova serija A je dobila novi vtikač.
Pri cenejših je še vedno zelo mešano. Sony je očitno prešel na nov standard, LG za cenejše modele (serija K) še vztraja pri starem, enako tudi Huawei (in posledično Honor), saj imata tako Honor 8 lite kot Huawei P10 lite micro USB.
Lepo bi bilo, če bi bile poteze proizvajalcev bolj usklajene in bi lahko povsod zamenjali stare kable z novimi. Seveda bi morali imeti zraven še vedno kakšen stari polnilnik, ali pa takega z več izhodi in različnimi kabli, kajti fotoaparati, akcijske kamere, zvočniki bluetooth in različni dodatki imajo skoraj vsi še vedno micro USB in kaže, da bo tako vsaj še nekaj časa tudi ostalo.
Na žalost pa so tudi implementacije USB-C precej različne. Standard nalaga, da to ni samo priključek, ampak še hitrejša podatkovna povezava (USB 3.1) in da je zraven še podpora hitremu polnjenju (Power delivery). Toda marsikatera naprava ima res samo priključek od novega standarda, vse ostalo, se pravi notranje žice pa so po starem. Prvi izpade Power delivery, pogosto pa je tudi podatkovni tok po hitrosti (počasnosti) USB 2.0. Dober primer sta Galaxyja A5 in A3. Prvi ima »pravi« USB-C, drugi takega z USB 2.0.
Tudi pri prenosnikih so razlike zelo očitne. Celo prenosniki z več tovrstnimi vhodi oz. izhodi nimajo vseh enakih. Določeni so namenjeni samo polnjenju, drugi omogočajo še prenos podatkov in priključevanju zunanjih naprav, tretji pa imajo še podporo za protokol Thuderbolt 3 za hiter prenos podatkov in slike (kar v bistvu nadomešča izhod displayport).
In potem pridejo še slušalke. Pri telefonih brez izhoda za slušalke gredo te, če so nove vrste, v USB-C. Ker pa ti priključki niso enaki, ni nobenega zagotovila, da bodo nove slušalke sploh delovale še s kakšnim drugim telefonom, razen s tistim, kateremu so bile priložene. Napredek za uporabnike, torej.
Industrija je tako do konca zapletla situacijo z novim priključkom in kot kaže bo še nekaj časa za prav vsako napravo treba preverjati in preizkušati, kakšen USB-C v resnici premore. Vseeno pa bi se moral prehod s starega na nov priključek zgoditi hitreje.
Brez komentarjev