Najbolj nepričakovana dirka, ki bi jo z veseljem še kdaj ponovil (#video)

Matjaž Ropret • 30. decembra 2022 ob 06:29

BMW M2 vse od predstavitve poleti 2016 ostaja na vrhu moje lestvice avtomobilov, ki na cesti ali stezi ponujajo največ užitka. Inženirji so sestavili kombinacijo krmiljenja in podvozja, da lahko voziš na centimetre natančno in da gre potem skozi ovinke kot po tračnicah, brez kakršnega koli odnašanja, ne glede na hitrost, točno tako, kot si je voznik zamislil. Lahko si mislite, da mi je zaigralo srce in so me zasrbeli prsti, ko sem nedavno znova imel priložnost sesti v to bavarsko mojstrovino, tokrat že nove generacije, in še z malo drugačnim, nepričakovanim obratom v zgodbi.

Tokrat namreč nismo vozili oz. dirkali klasično, na kakšni stezi, med stožci, na čas. Pravzaprav smo dirkali in tekmovali, tudi stožci so bili postavljeni za zamejitev proge, toda na glavo so nam poveznili očala za navidezno oz. mešano resničnost. Ideja je po svoje kar nora. Za dirkaško video igro uporabiti pravi dirkaški avto. »Vozilo samo postane igralni krmilnik. V bistvu najhitrejši krmilnik na svetu,« so to opisali v podjetju BMW. Doslej smo izkusili kvečjemu simulatorje, ki sicer z velikimi zasloni ali prav tako naglavniki za navidezno resničnost, realističnimi sedeži in sofisticiranim večosnim premikanjem poskušajo poustvariti občutke, kakršne bi imeli na stezi. Tu pa smo bili na stezi (nekdanjem vojaškem letališču), vozili smo pravi in konkretno hiter avto (V6, 460 KM), simulacija pa je bila v tem, kaj smo gledali. Po začetnem uvajanju, ko smo videli mešanico zaresnega okolja in dodanih elementov, da smo se malo privadili temu, da vendarle gledamo v zaslona, ne neposredno v svet, so nas prestavili v popolnoma digitalno okolje, na stezo v igri, kjer nas je čakal še malo večji izziv, kot zgolj čim hitreje prevoziti raztegnjeno osmico.

»Če kdo sprašuje, kako bi lahko izgledala prihodnost navideznih doživetij na avtomobilskem področju, ima tu odgovor. Ljudje ta občutek morajo doživeti in z M Mešano resničnostjo ponujamo ustrezno rešitev,« je izpostavil direktor BMW-jevega »športnega« oddelka M Frank van Meel. Prav ima, tako igro je treba in se splača doživeti, ker je res nekaj edinstvenega. Gnati M2 po dirkališču je že samo po sebi navdušujoče in nepozabno, sploh za nas, ki nimamo pogosto priložnosti voziti podobnih avtomobilov in na takih prizoriščih, kar pa navidezna resničnost pridoda k golemu dirkanju, le še poveča zabavo in vznemirjenje.

Priznam, da nisem bil prepričan, kaj lahko pričakujem in kako se bo vse skupaj izšlo, ko sem spremljal kolege, ki so bili na vrsti pred menoj, in ko sem potem sam sedal v M2. Malce me je skrbelo, če bom dobro videl v očalih, kako bo sinhronizirano obnašanje avta na dejanskem asfaltu in na navidezni podlagi, ali bom morda imel kakšne čudne občutke (nekaterim VR povzroča slabost, in čeprav je meni doslej nikoli ni, človek pač ne more biti povsem miren), toda vse to se je hitro razblinilo. Že ogrevalni krog je pokazal, da bo vse v redu, ko sem začel prvega od treh pravih, pa je bilo dokončno jasno, da grem lahko na polno in da je edina prava ovira mokra steza. Tako je bilo treba v ovinkih kar paziti, sicer pa je bila ne glede na hitrost usklajenost delovanja in obnašanja avta v resničnem in navideznem svetu odlična. To so poudarili tudi v BMW-ju, saj da sistem upošteva kopico podatkov iz samega avta.

V igri ni bilo dovolj samo prevoziti proge, ampak smo morali vmes še pobirati žetone za bonus sekundo in se izogibati navideznim stenam, ki so prinašale kazenske sekunde, če smo jih vseeno prevozili. Jasno, da je šlo vsak naslednji krog hitreje, mogoče tudi na račun kakšnega izpuščenega žetona, prepričan pa sem, da bi v še nekaj poskusih odpeljal in hitro in natančno (glede žetonov). Toda po treh krogih je bilo žal konec, vendar izkušnje še dolgo ne bom pozabil. Tudi nisem prepričan, kdaj bom spet imel priložnost za tako igranje, kajti zdaj sem znova doma na tipkovnici za PC ali igralnem krmilniku za konzolo.

Seveda bi bilo odlično, če bi se lahko redno podal na kakšno stezo in odigral kaj podobnega. Mogoče tudi proti kakšnim navideznim tekmecem. Kje in zakaj bi se zunaj tega vozili z naglavniki na nosu, je seveda vprašanje. Prej bi si predstavljal, da bi jih uporabljali kot nekakšen kino v samovozečih avtomobilih, če bodo kdaj obstajali. Čeprav so v tem primeru mogoče tudi drugačne rešitve, a o teh kdaj drugič. Tokrat si oglejte še video, kako M Mešana resničnost dejansko izgleda.