Evropska unija je v zadnjem času sofinancirala več projektov ocenjevanja prometne in telekomunikacijske infrastrukture, da bi ugotovila, koliko obema manjka do zagotavljanja primerne osnove za (pol)samodejno vožnjo in s tem potencialno večjo varnost in tudi pretočnost prometa.
V študiji znotraj projekta 5G-SITACOR je skupaj z družbo Dars in italijanskimi partnerji sodeloval Telekom Slovenije. Glavni cilj je bil oceniti tehnične zahteve za celovito vzpostavitev sredozemskih in baltsko-jadranskih cestnih koridorjev s posebnim poudarkom na čezmejnih odsekih med italijansko Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Študija se je osredotočila na strateške koridorje TEN-T v Furlaniji-Julijski krajini in zahodni Sloveniji, od Vidma do Palmanove, od Latisane prek mejnega prehoda Fernetiči do Sežane ter od Kopra čez Divačo do Postojne. Skupno ti koridorji obsegajo več kot 200 kilometrov cestnih povezav (147 v Italiji in 128 Sloveniji) in kot vemo so zlasti v poletnih mesecih, pa tudi sicer, zelo obremenjeni, saj gre skoznje veliko počitniškega in tovornega prometa.
S študijo so preverjali, kako izkoristiti potencial tehnologije 5G – višje prenosne hitrosti, krajše zakasnitve in večja zanesljivost – za različne namene uporabe pri razvoju cestne infrastrukture, kot je povezana in avtomatizirana mobilnost in večja varnost prometa.
Avtorji študije so poudarili: »Pametna prometna infrastruktura bo prispevala k učinkovitejši rabi obstoječih virov, optimizaciji prometa, večji energetski učinkovitosti in zmanjšanju izpustov CO2. Partnerji so preučevali tudi širše družbene učinke pametne prometne infrastrukture in sinergije na področju logistike, pametnih tovarn, pametnih mest, e-mobilnosti, e-zdravja, digitalne transformacije in trajnosti.«
Želeli so analizirati infrastrukturo, ne zgolj radijsko omrežje, temveč tudi optične povezave, napajanje, možnosti za postavitev dodatkih baznih postaj, prostor za širitev in podobno, hkrati pa tudi oceniti tehnično in finančno plat projekta ter predvidene prihranke zaradi souporabe infrastrukture. Vse to je spodbudila tehnologija 5G, ki ravno za take namene nudi ključne prednosti, ne zgolj prej omenjene, temveč v prvi vrsti tudi možnost t. i. rezinjenja ali z drugimi besedami ločavanja omrežja na različne sklope, ki so neodvisni eden od drugega. Tega prejšnje generacije tehnologije, vključno z LTE, niso omogočale.
Kot so prikazali na predstavitvi zaključkov v Trstu, je na tem koridorju 2.134 km optičnih kablov, ki jih vzdržuje skoraj 20 različnih ponudnikov, večinoma italijanskih, precejšnje omrežje pa imata razpredeno tudi Dars in Telekom Slovenije. Slednji ima vzdolž koridorja na slovenski strani postavljenih 19 baznih postaj za mobilno omrežje (poleg tistih, ki jih imajo ostali operaterji), na italijanski strani pa je teh precej čez tisoč, za štiri glavna omrežja (Iliad, TIM, Vodafone, Wind) in še nekatera dodatna, kar potrjujejo staro pravilo, da v sosednji državi zelo radi postavljajo take in drugačne oddajnike. Analiza je sicer vključevala tudi Luko Koper, kjer je Telekom testno že vzpostavil t. i. zasebno omrežje 5G in bi ga za dejansko uporabo še razširil, tako da bi samo tam imel približno 50 (manjših) baznih postaj.
»Z uporabo tehnologije 5G lahko zagotovimo hitrejšo in zanesljivejšo komunikacijo, ki je potrebna za pametno upravljanje prometa. Najsodobnejša tehnologija omogoča tudi razvoj novih digitalnih rešitev, kar bo še izboljšalo čezmejno povezljivost. V Telekomu Slovenije bomo tudi v prihodnje aktivno sodelovali pri razvojnih projektih, ki spodbujajo digitalno transformacijo in povezujejo regije znotraj Evropske unije,« je ob predstavitvi študije povedala Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije (na fotografiji, ob njej Marko Stošicki, vodja projekta 5G-SITACOR v Telekomu Slovenije).
Namen vse te infrastrukture, ki ne vključuje zgolj mobilnih in pasivnih omrežjih, ampak še obcestna tipala in signalizacijo, je vzpostaviti promet, v katerem bodo vozila komunicirala tako z omenjeno infrastrukturo kot neposredno med seboj ter z oblakom (strežniki zanj bi bili postavljeni znotraj same infrastrukture za kar najkrajše dostopne čase), kar bi pripomoglo k naprednejšemu zaznavanju ovir in težav, sprotnemu izmenjevanju informacij ter posledično sodelovanju in odločitvam, s tem pa tudi k boljši varnosti in pretočnosti prometa. Za to bo moralo biti na cestah bistveno več ustrezno opremljenih vozil, vendar niti infrastruktura še ni zgrajena v takem obsegu in specifikacijah, kot jo je predvidel projekt 5G-SITACOR. Toda ta je pokazal, da jo mogoče vzpostaviti, zato ne bi smelo biti večjih ovir, da bo morda ob konca desetletja že na voljo. Tudi ocenjeni stroške štirih milijonov evrov in pol se ne zdi pretiran.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev