Na spletu smo priča mesarskemu klanju brez vsakršnih zavor
Marjan Kodelja 8. maja 2020 ob 06:04

Če se z nekom ne strinjaš, ni nobene potrebe, da ga zmerjaš in poskušaš diskriminirati, pusti ga, da živi v svojem prepričanju, saj ima do tega pravico!

Za prepir sta vedno potreba dva in oba zato tudi nosita svoj delež krivde. Vendar je na digitalnih omrežjih pri zagovarjanju »resnice« opaziti načelo »cilj opravičuje sredstva«, sovražni govor in pozive k nasilju, za katerega močno upam, da se nikdar ne bo preselilo na ulice. Kajti tedaj nihče od podpihovalcev ognja ne bo kriv, s prstom bodo kazali drug na drugega!

Sovražni govor je kazniv, nepomembno je, kje ga izrečemo. Hkrati pa ima izmuzljivo definicijo. Družboslovje ga razume kot artikulacijo, ki zmerja, žali, ustrahuje ali spodbuja k nasilju in sovraštvu ali k diskriminaciji na podlagi rase, etičnega izvora, religije, spola, fizičnega stanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja in tako dalje. Pravna definicija je ožja, a to ne spremeni stanja. Spletni komentatorji, ki uporabljajo sovražni govor, v tem ne vidijo nobenega problema. Mislijo celo, da je nujno potreben. To pa bi nas moralo skrbeti!

Dogajanje na spletu ni naključno, temveč orkestralno s strani političnih strank in interesnih skupin, ki želijo svet prikazovati v črno-beli tehniki oziroma na osi dobrega in zla. Seveda so oni dobri in naredijo vse prav, nasprotniki pa so zli in vedno v zmoti. Nič se ne dogodi naključno, vse je režirano. Danes »troli« napadejo tega, jutro pa onega, odvisno od nareka »gospodarjev«. Poleg političnih tem, te so seveda daleč v večini, so organizirani pisci dejavni še na polu teorij zarot, kjer agresivno in na meji sprejemljivega trosijo neresnice in žalijo ter diskreditirajo vse, ki ne delijo mnenja o 5G, cepljenju, bolezni Covid-19, istospolno usmerjenih, veganstvu in še čem!

Sovražni govor je vedno bil in vedno bo. Splet omogoča izražanje mnenja, kakršno koli že to je, brez neposredne konfrontacije, morebitnih posledic. Vendar sovražni govor na spletu ni vzrok, temveč posledica velikega nezadovoljstva ljudi z osebnim in družbenim položajem.

Vojaki delajo po ukazu

Organizirani pisci so »vojaki«. Skupino sestavljajo aktivni člani političnih strank in drugih nevladnih organizacij, so po vojaško organizirani in po ukazih nadrejenih, tako imenovanih »poveljnikov«, pišejo sovražni govor. Njihov glavni motiv je izpolnitev poslanstva, braniti interese svoje skupine in napadati »sovražnika«. Vojaki se med seboj poznajo, njihovi vzdevki pa nimajo posebnega pomena, saj želijo zakriti povezave. Napadajo tiste, ki so posredno ali neposredno obravnavani v prispevku, pisca prispevka ali druge komentatorje, s stališči katerih se ne strinjajo. Njihov svet je bipolaren ter razdeljen na »mi« in »oni«, s svojimi dejanji pa ustvarjajo takšno delitev medijev, komentatorjev in slovenske družbe. Vojno na internetu razumejo le kot podaljšek boja v politiki in širšega kulturnega boja. V svojem sovražnem govoru ne vidijo nikakršnega problema, saj menijo, da ga ni mogoče primerjati s sovražnim govorom v običajnih medijih. Še več, vidijo ga kot edini način, da je njihov glas slišan, in edino, kar sovražnik razume. Sovražnika pa je treba uničiti, zmagati mora »naša« resnica, in ne »njihova«. Nasprotujejo nadzoru komentatorjev, vse poskuse omejevanja pa označujejo kot cenzuro. »Vojaki« so za svoje delovanje plačani. Plačilo je lahko neposredno v denarju ali posredno v obliki uslug.

Verniki, ker verjamejo

Verniki zvesto sledijo svojim političnim in ideološkim vzornikom ter enako kot oni branijo svoje politično-ideološko prepričanje in napadajo sovražnike. Njihov moto je izpolnitev poslanstva, se pa verniki razlikujejo od vojakov po tem, da ima večina vzdevkov pomen in da ne dobijo plačila. Tudi oni imajo bipolaren pogled na svet in ne dopuščajo drugačnih pogledov, zato napadajo vse, ki so drugačni (pripadnike drugih pogledov, novinarje, komentatorje). Podobno kot vojaki tudi ti intervjuvanci označujejo vsak poskus nadzora oziroma omejitve sovražnega govora kot cenzuro in upravičujejo uporabo sovražnega govora z zagotavljanjem, da zgolj posredujejo edino obstoječo resnico na edini možni način. Vojaki in verniki objavljajo komentarje skoraj pod vsakim prispevkom o tematiki, če teh ni, to počenejo pod drugimi prispevki, tako da spremenijo tok spletne razprave. Skupno jim je tudi, da so zelo zavzeti in fanatični, želijo pa ostati anonimni, spoštujejo avtoriteto, so zvesti politični stranki ali ideologiji, verniki čutijo dolžnost in poslušnost do vodij in ne marajo oziroma sovražijo vse drugače misleče.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Eni pa bi radi zgolj mešali štrene

Za igralce je izražanje sovražnega govora le igra v spletni skupnosti, zato so znani tudi pod drugim imenom – spletni troli. Igra poteka tako: nekdo začne uporabljati sovražni govor, da bi izzival drugega, ki mu nato želi vrniti na enak način, temu se pridruži tretji in tako naprej. V nasprotju z vojaki in verniki igralci nimajo jasno profiliranih vrednot in prepričanj, želijo se zabavati in žaliti. Komentiranje igralcev se ne nanaša na prispevek ali avtorja prispevka, ampak na druge komentatorje. Ker je zanje vse igra, spreminjajo svoje poglede in se zabavajo zaradi zmede, ki jo s tem povzročijo. Prepričani so, da njihove besede niso sovražni govor, ampak šala, zato jih po njihovem mnenju nima smisla cenzurirati ali jim vzeti možnosti anonimnega komentiranja. S tem so se tudi igralci izjasnili proti omejevanju sovražnega govora.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja