Na novo osmišljena Kia Proceed poživlja dolgočasen karavanski razred
Matjaž Ropret 21. maja 2019 ob 06:55

Za potrditev, kako se spreminjajo avtomobilski trendi, ni treba pogledati kaj dosti dlje kot do Kie Proceed. Pozabimo za hip na SUV-je in škatle na kolesih, ki marsikomu dogajajo zaradi prostora, višjega sedenja in občutka superiornosti. Celo pri avtih, ki naj bi izžarevali športnega duha, se je zgodil malodane tektonski premik. Desetletja je bila pri teh zapoved – tri vrata! Zdaj pa izvedb s samo sprednjimi vrati skoraj nihče več noče – tako pravijo prodajne številke – zato jih proizvajalci eden za drugim ukinjajo. Petino kupcev prejšnje generacije Kiinega zastavonoše je pritegnil trivratni Procee’d, zdaj pa naj bi jih namesto tega petvratni karavansko-kupejski naslednik brez opuščaja.

Novi Proceed ni prvi »shooting brake« z dolžino dobrih 4,6 m, Mercedesov CLA namreč kmalu vstopa že v drugo generacijo. Je pa korejski posnemovalec (trenda, ne dejanskega avta, kajti po obliki, vsebini in umeščenosti se zelo razlikujeta) prvi v množičnem segmentu, kajti nemški predstavnik kajpak nagovarja premijske kupce z večjimi postavkami na bančnih računih. V čem pa je sploh poanta, zakaj padajoča linija nekje od sredine strehe naprej? Ker želi dajati drugačen, bolj eleganten, športen, ekskluziven vtis od nerazburljivega karavanskega delavca. V ta poskus vizualnega ugajanja se vklapljajo še »zob« na oknu ob zadnjem strebričku, difuzor, spojler, elementi na sprednjem odbijaču in nižja oddaljenost od tal. Zunanji vtis je nedvomno dober. To pa je tudi proizvajalčev namen, ker Proceed pač igra na čustva, ne na kakšne racionalne argumente, s temi naj bi osvajal Ceed SW.

Znotraj je mogoče ta kvazi-karavan malo manj prepričljiv kot na zunaj. Na prvi pogled, dokler ne opaziš rdečih šivov (pri GT-ju) ali še kakšne druge malenkosti, je vse bolj ali manj enako kot pri ostalih Ceedih. Kar ni nujno slabo, kajti počutje v notranjosti in materiale sem že pohvalil v testu klasične petvratne izvedbe. Več razlik naj bi bilo pri vožnji, s tem, da je Ceed že tako ali tako precej napredoval glede na prejšnjo generacijo. Kar sem prav tako potrdil v testu. Proceed naj bi se peljal še bolj zabavno, se bolje držal v ovinkih, a tudi šel z nekoliko manj hoda in zato manj udobno čez neravnine in luknje. Kaj od tega drži še ne morem povedati, ker sem na predstavitvi naredil premalo km za pridobivanje resnih občutkov.

Lahko pa preženem kakšen dvom glede prostora in uporabnosti. Spredaj še dvometraši ne bi smeli imeti prevelikih težav, zadaj pa je tudi dovolj višine za vsaj meter devetdeset visokega potnika, pa tudi kolena še ne bodo v sedalih prednjih sedežev. Naslon klopi se pri opremi GT (žal pa ne tudi pri GT-Line, tako vsaj pravi cenik) podira v uporabnem razmerju 40:20:40, to pa je mogoče početi tudi z vzvodi v prtljažniku. Ta je lepo obdelan in kar dolg, a tudi dokaj nizek. Vseeno ima po uradnih podatkih 594 l prostornine, kar pa verjetno zajema tudi predale pod dvignjenim dnom. SW seveda ponuja nekaj, a ne drastično več litrov. To verjetno ne bo prva izbira za družine, za vse ostale pa bi moral prtljažnik zadoščati. Na strehi ni vzdolžnih nosilcev, se pa menda da pritrditi klasičen strešni prtljažnik, a to verjetno takemu avto pristoji približno toliko, kot pohodne hlače manekenki. O kakšni kljuki pa raje ne bi.

Tehnologije je v ponudbi precej, serijsko pa v »osnovni« opremi GT-Line so vgrajeni sistemi za preprečevanje naleta, za ohranjanje vozila na voznem pasu, samodejno zasenčenje dolgih luči in za opozarjanje ne nezbranost. Na sredini pa kraljuje sedempalčni zaslon. Potem pa so v dražji in bolj ekskluzivni različici GT dodatno še pomoč pri parkiranju, žarometi full led (žal običajni, ne matrični in prilagodljivi), pomoč pri vzvratni vožnji, radarski tempomat z ustavljanjem in speljevanjem v navezi s samodejnim menjalnikom, sistem za sledenje voznemu pasu z možnostjo prehitevanja, prepoznavanje pešcev in kolesarjev, brezžično polnjenje telefonov in večji, osempalčni zaslon. Pa še kakšno malenkost sem izpustil.

Vsekakor je GT bistveno bolj privlačen, tako na pogled kot po opremi in motorizaciji, a je dražji in tudi na voljo samo z najmočnejšim bencinskim motorjem 1.6 T-GDi, ki zmore 150 kW (204 KM). Sicer pa se da Proceeda z opremo GT-Line dobiti tudi s šibkejšimi motorji, na bencinski strani z litrskim trivaljnikom (turbo, seveda), kakršen je poganjal tudi že omenjenega petvratnega Ceeda in se v njem lepo izkazal, in 1.4 T-GDi, ki zmore 140 KM. Dizelski svet pa zastopa novi 1.6 CRDi (100 kW oz. 136 KM, enako kot pri starem). Z upoštevanjem standardnih 3200 evrov popusta se cene začnejo pri dobrih 25 tisoč evrih in narastejo na nekaj več kot 34 tisoč evrov. Vendar vsak kupec lahko izbere še svojega jokerja – ali 1500 evrov popusta ob nakupu z »gotovino« (bančnim nakazilom) ali 3000 evrov nižjo začetno ceno pri lizingu. Prepuščam sodbo o oblikovni, cenovni in siceršnji zanimivosti dodobra preobraženega Proceeda, ni pa dvoma, da je Kia tokrat ponudila nekaj drugačnega. Take poteze pozdravljam, še posebej, če to drugačno ni SUV.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja