Telekom Slovenije je začel spuščati uporabnike v svoje mobilno omrežje pete generacije, ki sicer deluje že od sredine poletja. Za njegovo vzpostavitev so se v največjem slovenskem operaterju oprli ne nekatere vidike obstoječega omrežja 4G(+), ki A1 in Telemachu niso tako naklonjeni, zato pri njiju česa podobnega v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati. Poglejmo podrobnosti.
Najprej še enkrat na kratko pojasnimo tehnološko razliko med peto (5G) in četrto generacijo (4G oz. LTE) mobilne telefonije. Gre seveda za evolucijo, toda nekatere tehnične karakteristike so bistveno spremenjene, da bodo lahko omrežja ponujala opazne prednosti, tako za domače uporabnike kot za različne industrije, »vertikale« in nasploh poslovna okolja. Kot pojasnjujejo v podjetju Ericsson, so bazne postaje za LTE večinoma v obliki ene naprave (enote), pri 5G pa so razdeljene na več naprav, kar ponuja za faktor sto ali celo tisočkrat več kapacitet, števila povezav in hkratnega podatkovnega prometa, odzivni čas omrežja pa je dosti krajši (pod 5 ms, skoraj na ravni fiksnih omrežij, medtem ko je pri LTE približno 30 ms).
Pri radijskem delu 5G je v igri veliko več frekvenc kot pri LTE, predvsem višjih, ki ponujajo več pasovne širine in zato višje hitrosti prenosa podatkov, poleg tega pa je nova generacija bolj učinkovita pri hkratni uporabi več frekvenčnih pasov in pri razširjanju signala, saj gre ta v ožjih snopih točno tja, kjer so uporabniki. So še mnoge druge novosti, povezane s frekvenčnim spektrom, modulacijo in delovanjem radijskih enot, ki pa so preveč tehnične in jih bomo tokrat izpustili. Za doseganje prednosti 5G v kar največji meri, bodo morali operaterji prilagoditi tudi jedrno omrežje, kar v prevodu pomeni kable, povezave, strežnike, stikala in drugo opremo, saj morajo biti hitrosti in odzivni časi povsod vrhunski. V nasprotnem primeru je pridobitev v primerjavi z LTE čez palec ocenjeno do 20-odstotna, ostali potencial nove generacije pa se nekoliko izgubi.
Nadgradnje, optimizacije in sinhronizacija
Za zdaj država še ni podelila novih frekvenc – za operaterje bosta predvsem zanimiva pasova 700 MHz zaradi pokrivanja podeželja in 3500 MHz zaradi zagotavljanja ekstra visokih hitrosti na krajše razdalje –, zato so v Telekomu uporabili enega od frekvenčnih pasov, ki ga imajo v uporabi že od prejšnje dražbe l. 2014. Omrežje 5G deluje na 2600 MHz, ki je sicer tudi eden od frekvenčnih pasov za 4G+. Telekom je na omenjeni dražbi pridobil 70 MHz v tem pasu, tako da ima na voljo po 35 MHz za promet v smeri proti uporabniku in v smeri proti omrežju. A1 je tedaj dobil še malenkost več spektra na 2600 MHz, skupaj 90 MHz, medtem ko Telemach (na dražbi je sodeloval še Tuš Mobil) v tem frekvenčnem pasu nima ničesar. Za govor Telekom še naprej uporablja tehnologijo VoLTE, torej se telefon za prenos podatkov priključi na 5G pri 2600 MHz, za govor pa na LTE na nižji frekvenci (denimo 800 MHz).
Četudi je v uporabi zgolj en frekvenčni pas in tako še ni združevanja, ki ga pri četrti generaciji označuje tisti plus v oznaki in ki prinaša višje hitrosti, bodo vseeno nad tistimi, kot smo jih bili navajeni doslej. Za to poskrbijo prej opisane tehnološke izboljšave. Omrežje pa se bo vklapljalo dinamično, saj bo na frekvenčnem pasu 2600 MHz še naprej deloval tudi LTE. To omogoča tehnologija dinamičnega deljenja spektra (Dynamic Spectrum Sharing, DSS), s čimer lahko bazne postaje preklapljajo med eno in drugo tehnologijo, ali bolj natančno, izmenjaje (govorimo o zelo kratkih intervalih) oddajo en in drug signal. Če malce poenostavim razlago Ericssona, ki ponuja tovrstno opremo, je 5G pri DSS s (fizičnega) tehnološkega vidika izveden podobno kot LTE in sta tako lahko obe omrežji »v zraku« simultano. Kot smo uspeli ugotoviti doslej se hitrosti običajno gibljejo med 300 in 500 Mb/s v smeri proti uporabniku in do malo čez 50 Mb/s v nasprotni smeri. Več, torej, kot ponuja LTE, a še vedno ne tako zelo blizu gigabitnim hitrostim.
Telekomu v veliki meri niti ni bilo treba menjati opreme. »Večina obstoječe opreme je bila že pripravljena za vklop 5G, potrebne so bile določene programske nadgradnje,« pojasnjujejo v operaterju. Po podatkih Ericssona so za tako nadgrajevanje primerne bazne postaje, postavljene po l. 2015. Kolikor nam je znano je ta proizvajalec edini s tovrstno možnostjo, operaterjem z drugimi dobavitelji pa preostane zgolj nameščanje nove opreme. Kar pa seveda ne pomeni, da so v Telekomu zgolj na vse »škatle« pretočili popravek in vključili zadevo. Poleg nastavljanja parametrov, testiranja po tovrstni nadgradnji in optimizacije, da 5G ustrezno sobiva z ostalimi tehnologijami, so v Telekomu opravili še nekaj drugih prilagoditev. Član uprave za tehnologijo Matjaž Beričič pa je izpostavil predvsem sinhronizacijo vseh naprav v omrežju, tako v prenosnem kot v radijskem delu. Programske nadgradnje je bilo deležno tudi jedrno omrežje, posodobili so transportni sistem, dodatno okrepili optične in mikrovalovne povezave do vsake bazne postaje, s čimer so povečali zmogljivosti zalednih povezav, in izvedli sinhronizacijo omrežnih elementov.
Kaj dobijo uporabniki?
Kakšne so hitrosti sem že omenjal, dokler ne bo dodatnih frekvenc bo težko preseči 500 Mb/s. »V naslednjih letih sledi razvoj različic 16 in 17 (Rel16 in Rel17) in te nadgradnje bodo prinesle nove zmogljivosti,« sicer napovedujejo v Telekomu. Polni potencial tehnologije 5G se bo pokazal šele po razdelitvi dodatnih frekvenc, kar se bo predvidoma zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. »s 5G na novih frekvenčnih pasovnih bo mobilni prenos podatkov še bistveno hitrejši ter zanesljivejši in stabilnejši, teoretične hitrosti naj bi segale do 10 Gb/s,« zatrjujejo v vodilnem operaterju. Vsi pa seveda poleg višjih hitrosti poudarjajo manjšo zakasnitev (»latenco«) oz. krajši dostopni čas. V praksi za zdaj vidimo, da je ta za približno tretjino ali polovico krajši kot pri LTE. Pa tudi možnost razdelitve omrežja na več t. i. rezin, ki bodo med seboj neodvisne in bodo uporabniki posamezne kot v svojem omrežju, brez vplivov drugih naprav. »Svoje« omrežje bodo lahko imela posamezna podjetja, pa reševalci in še kdo.
Do tja bo treba še nekaj dodatnih posodobitev in korakov. Za določene bo znova dovolj le namestitev nove programske opreme in morda še anten – zaradi novih frekvenc -, za druge pa bo potrebno namestiti novo opremo. Še posebej v jedrnem omrežju. Za končne uporabnike pa bo kajpak ključen tudi širok nabor telefonov, ne zgolj v višjem cenovnem razredu, ki ga bomo verjetno deležni že prihodnje leto.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev