Na elektriko z Gorenjske v Trst (#video)
Matjaž Ropret 6. septembra 2021 ob 11:22

Kadar pride na test kateri od električnih avtov, je to priložnost za določene preizkuse, ki se s »klasiko« ne bi zdeli nič posebnega. Toda pri baterijskih se še naprej marsikdo boji daljših izletov in tudi mi pri tokratnem nismo bili povsem prepričani, kako se bo izšlo. Šli smo z Gorenjske v Trst, kar je tja in nazaj naneslo nekaj več kot 300 km, pretežno avtoceste in s precejšnjo višinsko razliko. Izlet smo dokumentirali v vlogu.

Tokrat smo se vozili s Škodo Enyaq iV 80. Oznaka na koncu pove, da ima ta izvedba največjo baterijo, dosegljivo pri tem modelu, ki ponuja uporabno kapaciteto 77 kWh (bruto 82 kWh). Zaradi takšne zaloge se nam je zdelo, da ne bi smelo biti večjih težav, a se vseeno brez nekaj načrtovanja ne bi odpravili na pot, pa tudi vmes se ne da izogniti preračunavanju porab in dosegov. V vsakem primeru pa smo se želeli voziti brez kakšnih zadržkov, povsem enako, kot bi se vozili z vsakim avtom, pri katerem nas ne bi skrbel doseg. Če je namreč treba ves čas gledati na porabo in varčevati z baterijo, to enostavno ni to. Še posebej ne pri avtu, kakršen je Enyaq, ki mu hitrosti okrog avtocestnih omejitev ne predstavljajo nikakršnih težav.

Pri električnih avtomobilih je razlika med zmerno in hitrejšo vožnjo pri porabi še nekoliko večja kot pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem. Seveda tudi ti porabijo več bencina ali dizla na avtocesti, vendar kakšen dl, pri elektriki pa je lahko razlike za več kWh na sto km. Poleg tega je težko vedeti, koliko se lahko spuščamo v »izzivanje usode«, ki si jo večinoma lahko privoščimo pri vožnji z »rezervo«, ko v avtu že gori lučka za prazen rezervoar. Zato je smiselno dovolj pred odštevanjem od 10 do 0 odstotkov poiskati polnilnico in pretočiti zadosti energije. Pri tokratnem izletu nas je seveda zanimalo, če se bodo skupni porabljeni odstotki (oz. povprečna poraba) izšli, da bi ga lahko izvedli tudi brez vmesnega polnjenja. A nismo nameravali konkretno preizkušati tega, še posebej ne z družino v avtu. Postanek v Trstu je navsezadnje čisto primeren tudi za vmesno polnjenje. To morda ni najbolj poceni, kar se je kasneje tudi potrdilo, toda za zdaj je vsaj parkiranje na prostoru ob polnilnici še zastonj, zato s tega vidika cena spet ni tako nezaslišana.

O tem, kako s prijavo na polnilnico in plačilom polnjenja, bom pisal v ločenem članku. Ni zahtevno, se je pa smiselno že vnaprej (doma) registrirati v aplikacijo in vnesti plačilno sredstvo, da tega ni treba početi na lokaciji, še posebej, ko ostali družinski člani čakajo, da se končno odpravimo v mesto.

Kako nam je šlo, kakšna je bila vožnja in poraba, kako smo polnili in ali bi dejansko prevozili celotno pot brez vmesnega priklapljanja avta, pa v videu. Tu povem samo, da se s srednjo baterijo (58 kWh) ne bi izšlo. Lahko pa si pogledate video tudi kot razglednico iz Trsta in okolice.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja