MWC 2024: Namesto za ljudi, sejem za poslovneže, ki tečejo z enega sestanka na drugega
Marjan Kodelja 27. februarja 2024 ob 05:47

Že lani je bilo na svetovnem mobilnem kongresu predstavljenih bore malo izdelkov, zanimivih za »običajne« ljudi, letos pa je bilo tega še manj. A gneča zaradi tega ni bila nič manjša. Se sploh še splača obiskati ta dogodek?

Zaradi občutka vrveža in krajšega obiska katalonske prestolnice zagotovo, da bi videl, se dotaknil in morda celo preizkusil nekaj novega, potem pač ne! Minili so časi, ko so izdelovalci telefonov le te predstavljali tukaj, in podjetja avtomobilistične industrije organizirala tesne vožnje »samovozov« na bližnjem parkirišču. Namesto tega nam je Xiaomi kazal svojega »lepotca« SU7 na vrtečem podstavku za trakom, ki je preprečeval, da bi se ga dotaknil, in skrbno zloščeno površino umazal z mastnim prstnim odtisom. Kdo bi vedel. Morda je bil avto pravi, a ravno tako me ne bi presenetilo, če bi bil zgolj maketa. Nič hudega, saj po cestah tostran svilene še nekaj časa ne bo peljal. Ne vem, ampak zdi se mi, da če v strategiji kitajskega podjetja, ki od človeka preko avtomobila skoči na dom, manjka pomembna sestavina, to ni najboljše.

Le malo bolje je s telefoni, čeprav je bilo prikazanih svetlobna leta manj novosti, kot v svetlih časih »sejma«. Xiaomi in Honor sta svoji družini telefonov višjega cenovnega razreda prikazala na dogodkih, ki sta se časovno prekrivala, s čimer so me prisilili, da sem se moral odločiti za enega. Že naslednji dan (v ponedeljek) pa sta podjetji obilje novosti s široko razprtimi rokami predstavljali vsakomur, ki je zavil na njuna razstavna prostora. Ki sta bila obenem še skoraj drug poleg drugega. Da bi bila bližje, je preprečeval Samsung, ki se je umestil mednju. Južnokorejci so, da bi pokazali nekaj novega, razkrili pametni prstan Galaxy Ring. So ga res? Podobno kot za avto, tudi v tem primeru tega ne morem ne potrditi, ne zanikati. Prstani so bili v zastekljeni vitrini in spet zlahka rečem, da so morda bili »dummyji«. Še huje. Na trenutek sem se celo počutil, kot da stojim v draguljarni in ne na razstavnem prostoru tehnološkega podjetja.

Od tu najprej je bila telefonska krajina bolj pusta. Omembe vredna je bila še ponudba podjetja Techno, v kateri sta kraljevala cenovno dostopnejša preklopna telefona obeh zasnov. A medtem ko vertikalno preklopljiv Phantom Flip morebiti še obeta, je model klasične zasnove arhaičen, rahlo pretežak in z ne najbolj prepričljivim tečajem (na primer, ne zaskoči se v 90-stopinjskem položaju). Podobna telefona sem videl še na razstavnem prostoru podjetja ZTE in ob pogledu na družini Nubia in RedMagic pomislil, da ne bi bilo absolutno nič narobe, če bi bili ti telefoni lažje dostopni na našem trgu. Novosti so Nubia Flip (izvirnosti za imena tovrstnih izdelkov proizvajalcem res ne manjka) s ceno 600 evrov, fotografski telefon Nubia Focus in FocusPro (fotografske gorišnice 18 mm do 72 mm), cene se začnejo pri 199 evrih, gejmerski telefon Nubia Neo 2 z enako začetno ceno, Nubia Music z dvema 3,5 milimetrskima priključkoma za 149 evrov, Redmagic 9 Pro, za katerega so naredili tekočinsko hlajeni dodatni hladilnik. Obenem so predstavili še tablico s 3D zaslonom brez očal Nubia Pad 3D druge generacije, ki je naslednica lani predstavljenega modela.

Huawei je spet kraljeval in praktično po celi hali razkazoval naprave, s katerim jo konec lanskega leta na Kitajskem obrnil trend prodaje potrošniških naprav ponovno navzgor. Dobro zanj in lepo je bilo končno v roke prijeti Mate 60 Pro in preklopljivega X5, toda kaj nam to pomaga, ko ju v Evropi po vsej verjetnosti ne bomo videli. O Oppu in Vivu, ki sta lani še dodatno razbila monotonost ponudbe telefonov v Evropi ter sta nedavno končno podpisala pogodbo o uporabi Nokijinih patentov, pa tokrat ni bilo duha ne sluha!

Lenovo je podobno kot lani futuristične konceptne izdelke prikazal skupaj z Motorolo. Dejal bi, da je vsak pokazal nekaj zanimivega. Motorola telefon, ki se ukrivi nazaj (namesto naprej) in ga je moč nositi okoli zapestja kot nekoliko preobilno uro. Nedvomno je ideja zanimiva, a vemo, kako je s takšnimi izdelki. Nikdar ali zelo redko pridejo v trgovine. Enako velja za prenosnik s prosojnim zaslonom. Ne oporekam domišljiji, vendar ne vem, kdaj bi želel, da vidim skozi zaslon.

Kot nekakšna vsemogočna entiteta je v zraku ves čas lebdela umetna inteligenca. Tlačijo jo v vse mogoče, od telefonov, preko tablic tja do robotov, čeprav sta psa Xiaomija in Techa še vedno upravljana na daljavo in ženska v preobleki androida ni bila niti blizu e-mašini. A nudila je podobno izkušnjo pogovora, kot jo nudijo »boti«, le da je odgovarjala s prijetnim sintetiziranim glasom. Sposobnosti umetne inteligence s tem niso zaključeni. Xiaomi 14 zna med predvajanjem videa samodejno ustvarjati podnapise, kdaj bo sočasno še prevajal, je samo vprašanje časa, verjetno še bolj zanimiva pa so pametna očala, ki podnapise postavijo neposredno pred tvoje oči. Ampak slednje je bil zopet prototip!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja