Mortal Kombat (2021): Krvava kopel z občutno premalo humorja (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 14. septembra 2021 ob 12:44

Filmi s podlagami v videoigrah so najboljši, ko jim čim bolj sledijo in niti ne želijo biti nekaj več!

Po nekem čudnem naključju sem najprej naletel na letošnji celovečerni risani film Mortal Kombat Legends: Battle of the Realms, ki me je presenetil zaradi nazornih prizorov sekanja glav, udov in nasploh vsesplošnega ubijanja. Menda v igranem filmu česa takšnega ne bo. Začetek je stekel v tej smeri. Nežni prizori brizganja krvi, bolj nedolžni kot v povprečnem vojnem filmu. Nato se je začelo. Sekanje udov, trganje glav, rezanje človeka na pol in izvlek drobovja. Ogabno.

Serija istoimenskih iger je v več kot treh desetletjih oblikovala mite in ozadja zgodbe, zato je pravim igralcem jasno, čemu nasilje in vedo, kaj se v ozadju dogaja. Kako to, da je že pred stoletji ubiti lik še vedno nekako živ, da obstaja več svetov in tako v nedogled. Bogastvo, ki ga novi film pretirano ne zna izrabiti. V njem je veliko znanih »obrazov« in zaplet je vsaj v osnovi enak, toda v nobenem trenutku si ne vzame dovolj časa, da bi karkoli razložil podrobneje. Žal prav tako ni pretirano zabaven, da bi vsaj malce omilil res zelo nazorno prikazano nasilje. 

Ko je drugi film iz načrtovane serije treh leta 1997 pogorel, tretjega niso posneli. Dvajset let kasneje so se pri Warner Brosu raje odločili za ponovni zagon v upanju, da bo finančni izplen tokrat boljši. Zgodba zato sledi osnovni premisi igre, v kateri se zemeljski bojevniki spopadejo z bitji iz drugih svetov na turnirjih, da bi zaščitili svoj svet. Ker nasprotniki ne igrajo pošteno, so jih devet izgubili, ostane jim še eden odločilni, kjer se bo dokončno razpletla usoda planeta. Bojevniki so izbrani in se tega zavedajo, na kar jih opozarja tetovaža turnirja, ki se čudežno pojavi na telesu. To je tudi bistvena razlika glede na prejšnje filme.  

Od začetka vemo, česa se Sub-Zero najbolj boji, pa vendarle arogantno terorizira celo četrt in odtrga roke Jaxu, da potem ta dobi mehanične, medtem ko Cole, ko končno najde svojo supermoč, spektakularno razčetveri legendarnega zlobneža Gora. Tistega s štirimi rokami. Pričakovano je pri njegovi pojavi na veliko pomagala računalniška upodobitev. Skozi cel film gre za boj med dobrim in zlim. Podobno kot v Maščevalcih ali Ligi pravičnih, le da ni porabljeno niti približno dovolj časa, da bi podrobno predstavili ozadje. Pol skoraj dve uri dolgega filma zato dogajanje skače sem ter tja, ko nam želijo dopovedati najnujnejše za razumevanje bistva zgodbe. Ne najboljše, ker je časa premalo in preveč za povedati. O zgodovini likov, od kje so se vzeli, izvemo zelo malo, poteg tega pa filmu resno primanjkuje humorja. Višek je namreč opazka, da je »kombat« zapisano napačno.

Po drugi strani je film lepo posnet, z dobrimi posebnimi učinki in vizualno gledljiv. Pričakovano Zemljani zmagajo, z bolj ali manj pomembno pomočjo lika iz preteklosti. Še bolj bi bil podoben igri, če bi šlo za stalen tok skrbno koreografiranih bojev kombinacije akrobatike in nasilja in umetniških smrti (bad luck Genghis), toda na trenutke želi razložiti, kako in zakaj, čeprav temu ne nameni dovolj časa. Želi bi smešen akcijski film, a mu tudi to žal ne uspeva. Potem je tu še konec. Namesto nečesa nepozabljenega izzveni kot napovednik drugega dela, za katerega sploh ne vemo, ali ga nameravajo posneti.

Kaj: Smrtonosni spopad (2021) – ponovni zagon filmske serije po priljubljeni igri.

Kje: Saj veš, kje!

Ocena 2: Ko že misliš, da film ne bo krvav kot risanka, se zgodi mesoreznica. Obenem nima skoraj nobene pametne zgodbe.

Priporočilo: Zlahka ga zamudiš oziroma ga niti ne poskušaš najti na spletu. Zaradi grozljivih prizorov je le za polnoletne in še v tem primeru na lastno odgovornost.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja