Monopoli in duopoli nikogar ne motijo (vsaj dokler so ameriški)
Marjan Kodelja 9. julija 2019 ob 06:25

Kako bi bili videti svet, če bi lahko izbirali le med Fordom in General Motorsom, ali VW in Citroenom. A natanko takšna je digitalna ekonomija, kjer zmagovalec pobere vse oziroma v najboljšem primeru na koncu ostaneta dva, ki si trg razdelita po svoje. Kakšna bedarija. Ker avtomobilska industrija ni takšna, Tesla lahko meša štrene tradicionalnim izdelovalcem in mimogrede dražje prodaja vozila, ki so slabše vkup sestavljena. Nikjer pa ni niti duha o novem iskalniku, družbenem omrežju ali pa mobilnem okolju. Ni jih, pa ne zato, ker so obstoječa tako dobra, da alternativa ni mogoča, temveč ker so dosegli položaj, ki ga izkoriščajo, da v kali zatrejo prav vse, kar bi jih vsaj približno lahko ogrožalo. Imeli so dobrega učitelja. Microsoft z Gatesom na čelu, ki zdaj razlaga, zakaj je bil mobilni sistem njegova največja napaka in zakaj so izgubili proti Googlu, čeprav jim naj bi bilo usojeno, da zmagajo. Kdo bi razumel?

Želja po monopolizaciji v tehnološki industriji ni od danes, le da je bilo doseganje prevladujočega položaja oziroma točke, na kateri konkurenca nima pravega smisla, nekoč počasnejše. Microsoft je dober primer, pa tudi dokaz, da v tržnem boju ne zmaga vedno najboljši. Gatesov Microsoft nikdar ni bil pojem inovativnega podjetja. Raje so ukradli, odkupili zanimive ideje ali programe, uničili inovatorja in na trg poslali na pol dokončan izdelek. Gates se je hvalil, da dan pred obiskom IBMa, ko so se pogodili, da bo Microsoft osebnemu računalniku dobavljal operacijski sistem, ni imel prav ničesar. Niti ene vrstice kode. Našel je podjetje, ki ga je imelo, ga poceni odkupil in predstavil kot svojega. Kako uporabe so bile prve različice, vemo, zgodovina pa se je kasneje ponovila s sistemom Windows. Ta je bil kar nekaj zaporednih različic le pogojno uporaben, da je zmrzoval, pa je legendarno. Na drugi strani je bil Jobs z Applom. Da ne bo pomote, tudi Apple ni biser in šolski primer inovativnega podjetja, pa čeprav se rado predstavlja kot tako. Tudi oni so si izposojali in kradli, a z bistveno razliko. Izdelek so dokončali, ga do potankosti izpilili ter na trg poslali v najboljšem času. Ko je zrel zanj. Tako je veljalo na začetku za Applove računalnike, kasneje pa ta glasbene predvajalnike in telefone. Zakaj to omenjam. Ker se mi zdi, da se zgodovina na nek način ponavlja, le da so igralci drugi. Microsoft se je tudi zaradi prepričanja, da mu nihče nič ne more, zapletel v protimonopolno preiskavo, kar danes omenjajo kot izgubljeno desetletje. Lomastenja po trgu in izkoriščanja prevladujočega položaja niso ustavili tekmeci, saj je tako kot današnji tehnološki velikani poskrbel, da je ni bilo, temveč ameriška zakonodaja. In to je morda pravi razlog, zakaj je izgubil v boju z Androidom na področju mobilnih operacijskih sistemov. 

Vsaka podobnost z Googlom, Facebookom in podobnimi je zgolj naključna, tako vsaj menijo. Pa je res. Nobeden nima pravih tekmecev. Facebook je največje tekmece pokupil, Google pa poskrbi, da so njegovi uvrščeni na dnu iskalnih rezultatov. Veliko zanimivih in inovativnih podjetij je zato propadlo, ker preprosto v digitalni dobi ni našlo kupcev za svoje izdelke. Amazonu tudi nihče ne more do živega, Uber in Lyft sta ustvarila tržni duopol in lahko bi naštevalo v nedogled. In glej ga zlomka, tako rekoč vsa so ameriška podjetja. V dvajsetih letih sem se naposlušal tez, da je ameriški trg najboljši za nova podjetja, da so tam najboljše razmere, pravzaprav vsa begajo tja, ter da ni nič narobe, da zmagovalec pobere vse. Pa je res drugače kot pred stotimi leti, ko se Američani razbijali prve monopole, kajti dojeli so, da niso slabi le za kupce, temveč za celo gospodarstvo, saj dušijo razvoj. Ampak takrat so bili monopoli Ameriška, zdaj pa so globalna težava.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Živimo v zahodnem svetu, kjer so omenjeni tehnološki velikani postali del našega vsakdana. Ne strinjam se z Gatesom, ki je v intervjuju na vprašanje, katera je bila njegova največja napaka omenil mobilni sistem in hkrati vehementno dejal, da je poleg Applovega iOSa prostor samo še za enega. Prostora je dovolj za več njih kot tudi za več sistemov za osebne računalnike, več med seboj enakovrednih pisarniških paketov in tako naprej. Najhuje je, če smo odvisni od enega samega ponudnika. Pa naj bo česarkoli. Svojo moč bo ali pa jo že izrablja. Ne bi nam smelo biti vseeno, da zmagovalec pobere vse, kajti potem lahko mirno sklenemo, da gremo globalno iz tržne v plansko ekonomijo. Nekoč smo jo na teh prostorih dobro poznali. Konkurenca mora biti dejanska, ne le na papirju, a dokler so pragi za vstop novincev visoki, da si jih ne morejo privoščiti, tudi ne bo novih iskalnikov, družbenih mrež in podobnega.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja