Mogoče najbolj izpopolnjena Kia doslej
Matjaž Ropret 15. junija 2021 ob 12:13

Še preden sta zares zasijala Sportage in Ceed, je Kiin voz naprej povlekel Sorento. Srednje veliki športni terenec je zdaj v četrti generaciji daleč najbolj impozanten, dovršen, tehnološko podprt doslej. Ni poceni in v ospredju bo še najprej dizelski pogon, a vsaj za zdaj tako pač je pri avtomobilih te vrste, tudi v primerih, ko je obenem na voljo hibridna izpeljanka.

Sorento izgleda kolosalen, pa vendar je 481 cm v dolžino samo za en cm draljši kot prejšnji iz l. 2015. Medosno razdaljo so podaljšali za tri cm na 2,815 m, vozi se lahko sedem ljudi, kot je nekako običajno za tako velik avto. Prtljažnika je za 705 l, kar predstavlja povečanje za 45 l in 55 l več kot pri Škodinem Kodiaqu, a kar 75 l manj kot pri Peugeotu 5008. Prtljažna vrata imajo možnost štirih višin odpiranja.

Kia je v zadnjih letih naredila nekaj avtov, ki so privlačili poglede, še posebej Stinger, toda oglati Sorento naredi še večji vtis. Mogoče bo kdo rekel, da je že vsega preveč, a tokrat so si dejansko dali opravka z oblikovanjem, s tehnološkimi prijemi in z drobnimi dodatki, ki pot naredijo prijetnejšo. Zračniki so edinstvene oblike, veliko je vzorcev in nenavadnih stikal, potem je tu ogromno priključkov, pa odlagalnih predalov in držal za pijačo, zaslona sta dva, pričakovano ogromna, ambientalna osvetlitev ponuja sedem osnovnih barv in 64 kombinacij. Za materiale v Kii trdijo, da so na nivoju razreda višje.

Pri asistenčnih sistemih in infozabavni opremi bi veliko prej zaključili, če bi pogledali, česa Sorento nima. Ima pa aktivni regulator hitrosti, ki zna ustavljati in speljevati in temelji na navigacijskem sistemu ter prepoznavanju znakov, delno avtonomno vožnjo na avtocesti, na zaslonu za merilnike prikazuje vozilo v mrtvem kotu, preprečuje nalet pri zavijanju v levo v križišču, zna seveda parkirati sam in mogoče ga je celo parkirati s tipkami na »ključu«. Slednje je kar malo strašljivo, saj uporabnik upravlja z nečim drugim kot z modelčkom na daljinsko vodenje za nekaj deset evrov. Potem so tu še »interkom« za komunikacijo med voznikom in potniki zadaj, prosojni zaslon ,brezžično polnjenje telefona, ogrevanje in hlajenje sedežev in še marsikaj. Med drugim električna zložljiva vlečna kljuka.

Glavni motor bo po pričakovanju proizvajalca 2,2-litrski turbodizel. Ta razvije 148 kW (202 KM) in je povezan z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno (mokro) sklopko. Mogoče se je odločiti za dvo- ali štirikolesni pogon, avto pa je ne glede na maso dokaj hiter, saj do 100 km/h pospeši v 9,1 s. Vleče pa lahko 2500 kg težko prikolico.

Tehnološko bolj, za kupce pa menda manj zanimiva bosta hibrida. Temeljita na bencinskem motorju 1.6 t-gdi, razlikuje pa se v velikosti baterije in seveda v tem, da je tistega z večjo mogoče polniti. Pri klasičnem hibridu je kapaciteta baterije 1,49 kWh in je tako predvsem v pomoč pri pospeševanju in lahko v navezi z elektromotorjem skrbi za edini pogon pri nižjih hitrostih. Priključni hibrid pa ima baterijo s kapaciteto 13,8 kWh in je tako primeren za električno vožnjo pri malo višji hitrosti in na daljše razdalje od zgolj nekaj sto metrov. Hibrid lahko vleče največ 1650 kg.

Četudi ni čisto resen teren so na voljo različni »terenski« načini vožnje – sneg, blato in pesek. Vsak še z nekaj podopcijami. Kot rečeno, ima lahko avto štirikolesni pogon in je tako lahko vsestransko uporaben, od planin do morja (s prikolico).

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Cene za Sorenta se po ceniku začno pri 46500 evrih, a na standardno financiranje uvoznik nudi kar 11200 evrov popusta, kar pomeni, da gre vse skupaj od malo več kot 35 tisočakov naprej. Osnovni hibrid s popustom stane 37500 evrov, priključni pa dobrih 46 tisoč evrov.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja