Zapestnic za spremljanje telesne aktivnosti je naprodaj na stotine. Kakšnih deset ali dvajset modelov priznanih znamk in še nekajkrat toliko (večinoma cenenih) kitajskih izdelkov. Vse pa so si precej podobne, enota s tipalom, baterijo in sprejemnikom bluetooth je nekako skrita v plastičen ali gumijast pašček. Zato Misfit Ray (angl. žarek) vsaj na pogled izstopa. Cenovno niti ne, saj v tujini velja približno sto evrov (toliko stane na nemškem Amazonu, zaradi padca funta je na britanskem malo cenejša) – v Sloveniji je še nisem zasledil.
Podjetje Misfit, ki ga je pred časom prevzel velikan modnih dodatkov Fossil, že od svojih začetkov izdeluje oblačilno elektroniko na malo drugačen način od ostalih. Ray je do prihoda nedavno napovedane ure njihov paradni model in je v bistvu kovinski valj, ki ga je mogoče natakniti na različne paščke (silikonskega, usnjenega, na verižico, …). Še posebej v nekaterih kombinacijah, v osnovni s plastičnim paščkom ne toliko, je bolj mišljen kot modni dodatek, manj kot tehnološka naprava. V vsakem primeru izgleda drugače kot plastični trakovi, bližje nečemu, kar je za okras, ne za neko funkcijo. Ker je zadeva valj, se ne prilega ravno zapestju, čeprav bi za malo zapestnic lahko res trdil, da se, vseeno pa ni neudobna. Prvih nekaj dni ga boste zanesljivo čutili, potem pa samo občasno. Ženske ray lahko nosijo tudi na verižici/ogrlici, in bo enako opravljal svoje poslanstvo. Pri moških seveda ta možnost odpade. Valjček prodajajo v več barvah, naš testni je uradno črn, kar pa je v resnici nekakšna temno rjava s pridihom vijolične. Ta barva je, recimo temu unisex, nekatere ostale precej bolje izgledajo na ženskih zapestjih ali dekoltejih.
Od drugih zapestnic se ray loči še po eni lastnosti. Ni je treba polniti. V valju so tri baterije tipa 393, ki menda zdržijo pol leta. Testna po dobrem mesecu uporabe še vedno kaže polno kapaciteto. Ideja je seveda, da jo ima lastnik ves čas na sebi, saj napravica spremlja tako aktivnost kot spanje. Z njo je brez zadržkov mogoče tudi pod tuš, je dovolj zatesnjena. Nekatere zapestnice, denimo fitbiti in Sonyjeve, prikazujejo trenutno stanje korakov ali vsaj odstotkovni napredek. Ray ima samo eno diodo in če uporabnik dvakrat potrka po valju, pomežikne v določeni barvi, ampak za konkretno informacijo o korakih oz. aktivnosti je treba odpreti aplikacijo na telefonu in počakati kakšne pol minute, da se prenesejo zadnji podatki. Ista dioda utripa še pri obvestilih s telefona, nanje zapestnica lahko opozarja. Takrat še zavibrira. Mogoče z rahlim zamikom, a če je telefon nekje v torbi in ga uporabnik ne sliši, je tako obveščanje čisto v redu. S trikratnim trkanjem po površini valja je mogoče še upravljati glasbeni predvajalnik ali zajeti fotografijo s telefonom. Kar je mogočne priročno, če telefon stoji nekje stran, če ga ima uporabnik v rokah, potem seveda ne. Za ti funkciji je potrebna dodatna aplikacija link, ne osnovna misfit.
Slednja je lična in pregledna. Uporabniku postavi točkovni cilj, drugače povedano, korake in vrsto gibanja preračuna v vrednosti od nič do tisoč. In potem je treba napolniti krog. Spodaj je tudi grafični prikaz koliko hoje, teka ali plavanje uporabnika ali uporabnico še loči do dnevnega cilja. Drug razdelek aplikacije omogoča hvaljenje z dosežki pred prijatelji, tekmovanje z njimi in podobno, tretji daje informacijo o bateriji in zadnji sinhronizaciji podatkov – to bi zlahka premaknili nekam v kot prvega razdelka -, četrti pa ponuja nastavljanje uporabniškega računa. Tudi to bi lahko malo skrili, ker zdaj uporabnik z nekaj potegi prsta pride do tega zaslona in hitro kaj »popravi«. Podatki, ki jih od sebe daje aplikacija, mogoče niso najbolj podrobni, a večinoma zadoščajo. Zapestnica sama zazna konkretnejšo aktivnost, kot je daljši sprehod ali tek, in to označi kot vadbo. Te segmente je mogoče izvoziti v Googlovo platformo fit, vsi podatki o korakih pa se tja ne prenašajo. Kar je po svoje škoda, ker bi tako uporabnik na enem mestu lahko imel vse informacije o svoji aktivnosti.
Mogoče največja težava zapestnice ray je v prav v tem, kar jo dela posebno. Ker je valj kovinski, obstaja velika verjetnost prask. Ob snemanju z roke lahko pade na tla, hitro se primeri, z zapestjem kam zadenemo in podobno, nekaj barve se spraska s kovine in zadeva ni nikoli več taka, kot je bila na začetku. Zato pač previdnost pri tej zapestnici ni odveč. Seveda to niso praske, ki bi si videle zelo na daleč. A vseeno, občutek ob takem »uničevanju« ni prijeten. In seveda velja tudi obratno. Z žarkom se hitro da narediti kakšen ris v steno.
Misfit Ray mi je všeč. Je ravno toliko drugačna zapestnica, da ni samo še ena izmed mnogih enakih. Na pogled je dovolj podobna klasični, da me še nihče ni vprašal, kakšno napravo spet nosim. Kar se mi zdi pohvalno. Obenem pa od nje dobim skoraj vse, kar od take pomočnice pričakujem.
Brez komentarjev