Ministrstvo poziva uvoznike in proizvajalce, naj vsi avtomobili spregovorijo slovensko
Matjaž Ropret 22. septembra 2021 ob 12:15

Kdo pa bo pozval ali, še bolje, k upoštevanju slovenščine prisilil Apple, Netflix in ostala ignorantske ponudnike?

Na pobudo Avtomoto zveze Slovenije (AMZS) in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je Ministrstvo za kulturo poslalo dopis avtomobilskim zastopnikom in uvoznikom glede uporabe slovenščine v vmesnikih infozabavnih, informacijskih in navigacijskih sistemov v avtomobilih. Ministrstvo uvoznike, zbrane v sekciji za sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, in prek njih proizvajalce poziva, naj spoštujejo Zakona o javni rabi slovenskega jezika in v roku pol leta prevedeje omenjene vmesnike v slovenščine. Če seveda tega še niso storili.

Nekatere znamke imajo infozabavne vmesnike in ostale prevedene, med njimi so denimo tiste iz koncernov Volkswagen in Renault, druge vztrajajo, naj vozniki uporabljajo angleščino, morebiti nemščino ali italijanščino, če sta jima bližje. Toda v AMZS in ZPS trdijo, s čimer se strinjamo, da vmesnik v tujem jeziku, ki ga uporabnik ne obvlada dobro, predstavlja tveganje. Uporabnik lahko ne razume določenih obvestil in opozoril, zaradi česar jih tudi ne upošteva. Ali pa ne zna nastaviti, prilagoditi določenih uporabnih pripomočkov, ki jih avto ponuja, in med drugim izboljšujejo varnost.

Ministrstvo je v dopisu znova spomnilo na upoštevanje omenjenega zakona, »ki v drugem odstavku 20. člena jasno določa: »V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.« Na točno ta člen je že pred skoraj tremi leti (29. novembra 2018) v svoji izjavi za javnost, poslani tudi ministrstvu (ter Inšpektoratu za kulturo in medije) opozorila Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). V njej so sicer izhajali iz stanja pri operacijskih sistemih računalniških, informacijsko-komunikacijskih in pametnih naprav, namenjenih široki rabi, kjer se še posebej eno podjetje – Apple – požvižga na slovenščino. In zapisali: »Manj pa je razumljiva drža slovenskih oblasti, ki bi morale ukrepati zoper korporacijo Apple zaradi kršitve drugega odstavka 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine.«

Kia EV6

V najnovejšem dopisu Ministrstva za kulturo je tako naslednji poziv: Zato pozivamo še preostale zastopnike avtomobilskih znamk, ki jim s tujimi podjetji še ni uspelo skleniti dogovora za prevod infozabavnega, navigacijskega in informacijskega sistema v slovenščino, da tudi njihovi avtomobili čim prej spregovorijo slovensko. Od vseh zastopnikov pa pričakujemo, da čim prej poskrbite tudi za razvoj in rabo govornih pomočnikov oziroma vmesnikov/aplikacij v slovenščini. Pozivamo vas torej k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine, ta da najpozneje v šestih mesecih dosledno poskrbite za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini – zlasti v novih, če je to možno, pa tudi v obstoječih avtomobilih.

Samo upamo lahko, da bosta ministrstvo in omenjeni inšpektorat po preteku pol leta pregledala, kdo je upošteval poziv, in kaznovala neupoštevanje. Na inšpektoratu so znova prejeli prijave, kot že takrat ob izjavi SAZU, vendar se po takratni izjavi ni nič spremenilo, niti mi ni znano, da bi Apple plačal kakršno koli kazen.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Vsekakor je Apple najbolj eklatanten primer popolne brezbrižnosti do zanj »nepomembnega« trga, čeprav ima v Sloveniji lepo število uporabnikov na vseh svojih operacijskih sistemih (iOS, iPadOS, MacOS, …). Tudi najnovejša izdaja sistemov iOS in iPadOS (15), ki je uporabnikom na voljo od ponedeljka in bo privzeto nameščena na telefonih iPhone 13 ter novih tablicah iPad, ne spreminja ničesar. Pri čemer sta oba sistem (in MacOS) že leta prevedena v hrvaščino in slovaščino, različni tukajšnji ponudniki in uporabniške skupine pa so večkrat ponujale ameriški korporaciji pomoč pri slovenjenju.

Podobno slovenski jezik zanemarja Netflix, tako v uporabniškem vmesniku kot pri podnapisih in sinhornizaciji, medtem ko nekatere vsebine ponuja s hrvaškimi podnapisi. So še drugi primeri, pri vseh pa za dejansko upoštevanje zakona nihče niti ne poskuša poskrbeti. Kot da vse institucije že vnaprej skrbi odziv globalnih korporacij v slogu »Potem pač ne bomo ponujali izdelkov/storitev v Sloveniji.«

Spomnimo še na naš članek Bi zbrali pogum in se jim postavili po robu ali bi raje bili hlapci?!, ki smo ga objavili aprila.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Problem, ki je izpostavljen v članku, ima dolgo brado, saj se je o tem govorilo tudi pri vsakem NPJP (nacionalnem programu za jezikovno politiko), kjer se je med drugim predlagalo, da se poskuša nekako licencirati slovenski know how, ki bi ga tako lahko vgradili v TTS (text to speech) sisteme različnih ponudnikov od Nuance, Acapele in drugih. Trenutno stanje je tako, kolikor je meni znano, ker tega področja ne spremljam več dnevno, da imamo 1 “premium” TTS (eBralec), ki je bil razvit še pred leti z združitvijo znanj iz Amebisa, Alpineona in IJSa ter dva sistema (ESpeak in Microsoft Onecore), ki Slovenščino obvladata tako, tako. STT (speech to text) še ni razvit ali pa je v laboratoriju akademskih ustanov, enako velja tudi za prevod slovenskega znakovnega jezika v pisano ali/in govorjeno Slovenščino ter nazaj.
    Da povzamem, potreben bo tako angažma države kot tudi slovenskih in tujih korporacij ter jasno nas uporabnikov, da se bo kaj premaknilo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja