Novi, močno razpotegnjeni in popolnoma električni največji predstavnik znamke Mini je eden tistih avtomobilov, s katerimi bi se kar vozil in vozil, če bi mi ga kdo poklonil, žal pa ne vidim veliko razlogov za nakup. Ključna »motilnika« sta previsoka poraba in cena.

Marsikdo se je v času testiranja obregnil ob to, da nikakor ne gre za kakšno »mini« vozilo, še posebej ne nizko, temveč kar konkreten, zaobljeno »škatlast« SUV. Seveda je znamka Mini že zdavnaj začela izdelovati tudi večje avtomobile in se zdaj resno spogleduje z »družinskim« trgom, zato je jasno, da je to le še ime, ki nima pravega pomena. Prav tako Countryman ni kakšno terensko vozilo, četudi je v konkretnem primeru imelo pogon na vsa štiri kolesa. Pravzaprav gre za enak pogonski sklop kot pri BMW-ju iX1 xDrive30. Z nobenim od teh nisem poskušal premagovati kakšne gozdne vlake, četudi verjamem, da bi najbrž marsikaj zmogla in premoreta tudi ustrezne vozne načine za pomoč manj izkušenim voznikom, vsekakor pa pričakujem, da bi se dobro znašla v snegu. Toda priložnosti za tako preizkušanje nisem imel.
Motor in pogon | 230 kW (313 KM), 494 Nm, pogon na vsa štiri kolesa |
Zmogljivosti | 180 km/h; 5,6 s od 0-100 km/h |
Baterija (LifePO4) | 64,6 kWh |
Polnjenje (AC/DC) | 22 / 130 kW |
Poraba (uradna/na testu) | 16,8 – 18,5 / med 18,5 in 22 kWh/100 km |
Doseg | do 432 uradno kombinirano, do 350 km realno |
Prtljažni prostor | 460 – 1.450 l |
Mere | 4.445 x 1.843 x 1.635 mm |
Medosna razdalja | 2.692 mm |
Masa vozila | 2.075 kg, največja dovoljena 2.570 kg, vlečna moč 1.200 kg |
Cena | Od 48.650 € |
Novi »miniji« nimajo več okroglih luči, temveč so si oblikovalci dali duška z bolj nenavadnimi geometrijskimi liki in sprednji del se mi zdi zanimiv posrečen. Ni vsem všeč, a je razgiban in drugačen, povsem nezgrešljiv. Tudi stranska linija je v redu do nekje dveh tretjin, zadnja, od tam, kjer se steklo za stebričkom C nekoliko zoži, pa mu nekako ne deluje kot delo iste ekipe. Manjka iste elegance in zanimivosti, zadnje luči so denimo povsem brezidejne v primerjavi s sprednjimi, in tudi skladnosti. Kot bi želeli zadevo čim prej zaključiti, naknadno pa reševati s spojlerjem (vodoravno in pokončno). Vsaj grafika v lučeh z neizbežno britansko zastavo je taka, kot jo pri teh znamki pričakujemo. Dvo- oz. trobarvna karoserija (če štejemo še difuzor) lepo popestri zunanjo podobo, seveda pa to veliko stane (kot malodane vse pri tej in matični znamki).
Toda znotraj je ta Mini zares avantgarden. Kabina ni podobna nobeni drugi, v vseh pogledih je posebna, hkrati pa tudi tehnološko zanimiva. Glavni elementi so seveda povsem samosvoje oblikovani zračniki, obloge armature in vrat ter »LP-jka« na sredini. Povsem okrogel zaslon je namreč dajal asociacije na vinilno ploščo, frizbi in še kaj, vsekakor privlači poglede, tudi zaradi odličnega prikaza, ki ga zagotovi tehnologija OLED. Po drugi strani pa ni najbolj intuitiven in uporabniško prijazen. Zelo nenavaden je še voznikov zaslon, saj so uporabili kar prosojnega (HUD), vendar s prikazom nekje tam, kot bi pričakovali klasičnega, ne navidezno spredaj pred motornim pokrovom. Samosvoja rešitev, proti kateri nimam nič, večino pomembnih podatkov voznik dobi, a po drugi strani bi bila klasika lepše umeščena (prosojnega je težko nastaviti povsem znotraj želenih gabaritov) in zanesljivo lepše vidna v vseh svetlobnih razmerah. Na osrednjem navdušujeta lepa grafika in dokaj pregleden prikaz, toda moti razdrobljenost informacij, saj je tisto, kar bi moralo biti skupaj (poraba, odstotki baterije, doseg in podobne informacije), treba iskati na več različnih koncih. Prav tako ni vedno očitno, kako lahko uporabnik pride nazaj na prejšnjo kategorijo oz. izbere tisto, ki si je želi (večpredstavnost, navigacija, informacije o vožnji, itd). Skratka, uporabniški vmesnik bi morali bistveno poenostaviti in združiti določene podmenije.
Nakazal sem že, da sem užival v vožnji tega »minija.« Ni sicer v minijevski manir kot »gokart,« vseeno pa je zelo zabaven, voljno gre v ovinke in se tudi dokaj dobro drži, za po mestu je lahkoten in poskočen, presenetil pa je me je precejšen obračalni krog. Četudi do določene meje izkazuje nekaj športnih nastavkov, pa se ga da potem ob preizkušanju, do kam lahko gre, zelo hitro vznemiriti in znervirati, da začne rahlo poplesovati in poskakovati. Vsekakor od njega ni mogoče pričakovati obnašanja v slogu več kot pol m krajšega in 20 cm nižjega »pravega« minija. Pri teh sem sicer navajen trdega podvozja in tokrat lahko z veseljem ugotavljam, da je kljub vsemu dovolj udobno za lagodno družinsko prevažanje, čeprav se luknje in grbine malo bolj občuti kot v denimo »bratskem« BMW-ju iX1. Enako kot tam, pa tudi tu aktivni regulator hitrosti in držanje na voznem pasu delujeta odlično, sploh prvi vozi dinamično in ne pušča velike razdalje, toda za kakršno koli prilagajanje teh sistemov je (znova) treba globoko v menije osrednjega zaslona, kot tudi za izklop piskanja ob prekoračitvi hitrosti, pri čemer se tudi »prestižni« model ne more izogniti napačnim prepoznavam in interpretacijam slovenskih omejitev. Sprednji sedeži izgledajo odlično, toda po uri ali dveh v kombinaciji s podvozjem izdajo svojo tršo (»gršo«) plat, saj so me začeli motiti in nisem prepričan, da so zelo primerni za daljša potovanja.
Toda glavna težava za take namene je poraba. Ta je bila še v dokaj toplem vremenu (večinoma nad desetimi stopinjami) občutno previsoka glede na velikost in zmogljivosti avtomobila. Na našem testnem krogu, ki vključuje krajša avtocestna odseka, je sicer dosegel dokaj solidnih 18,1 kWh na 100 km (pri temperaturah med 10 in 13 stopinjami), toda v vsakdanji vožnji, pri kateri je bilo vsaj polovico avtocestnih km, ni bilo možnosti, da bi porabo ohranjal pod 20 kWh na 100 km. Pozimi bi verjetno moral računati s približno 25 kWh. Dosega iz ne posebej velike baterije je tako poleti dobrih 300, pozimi pa morda 250 km. Avtocestnega še malo manj. Predvidevam, da bi izbira pogona z enim motorjem (na sprednji kolesi), oznaka tega modela je Countryman E, dala nekoliko bolj prijazne rezultate, koliko, pa bi žal lahko samo ugibal.
Ko ne ravno nizko porabo križamo še z avtocestnim polnjenjem, dobimo še toliko manj spodbudno sliko. Hitrost polnjenja z enosmernim tokom bi bila kakšno leto in sploh dve nazaj še približno konkurenčna, zdaj pa je že skoraj podpovprečna. Tako glede najvišje, kot tudi povprečne moči (in s tem krivulje), ter posledično časa. Najvišja moč, ki smo jo videli na ultra hitri polnilnici, je znašala 124 kW. Uradni podatki obljubljajo 128 kW, torej ni bila daleč stran, toda zelo hitro je upadala in pri 80 odstotkih napolnjenosti je bila krepko pod 50 kW, kar pa je eden slabših rezultatov v zadnjem času. Morda je nižja temperatura pripomogla k nekoliko slabši krivulji, kot bi morala biti, četudi se je začelo na bolj ali manj pravem nivoju (običajno namreč moč polnjenja hitro izda, da baterija ni dovolj ogreta). Tudi trajanje polnjenja od 20 do 80 odstotkov je bilo daljše, kot bi si želeli v idealnem svetu, saj je zahtevalo 31 min čakanja. Za tako kapaciteto baterije, kot jo premore Countryman, skoraj 10 min preveč, da bi bilo to vozilo res primerno za pogoste daljše poti. Skupaj z zelo visoko porabo, je to tista točka, kjer se začnem resno spraševati o vrednosti tega vozila.

Prav tako me ni povsem prepričala družinska prostornost. Na zadnji klopi otroka sicer sedita kar udobno, toda za tri bi šlo že na tesno, medtem ko se višjerasli odrasli lahko s koleni dotikajo sprednjih sedežev. Prtljažnik je lepo obdelan, uporabne oblike, tudi dokaj dolg, vendar nižji, kot bi si želel, pod osnovnim dnom pa je le ozka luknja, kamor se da pospraviti polnilni kabel in morda še kakšno malenkost. Nisem prepričan, da bi že za pot na morje šlo brez strešnega kovčka (ki bi še dodatno povišal porabo), medtem ko bi za večdnevno smučanje tudi z njim verjetno imel težave, kam zložiti vso »kramo.« Četudi Countryman na pogled deluje kar velik, zelo prostoren vseeno ni.
Mini Countryman SE All4
- Oblika in izdelava
- Infozabavna tehnologija
- Asistenčni sistemi
- Vozne lastnosti
- Doseg in polnjenje
- Uporabnost
Naj kupim?
Countryman je zanimiv, fin in poseben, vožnja z njim mi je bila v veliko veselje, pa vendar veliko razlogov za nakup ne vidim. Tudi če vzamem v zakup, da pri tovrstnih modelih preplačate vsebino zaradi luksuza, izstopanja, znamke in še česa, so me razočarali poraba, doseg in hitrost polnjenja z enosmernim tokom. Poleg tega je ista vsebina v »originalu« (BMW-ju iX1) na voljo za podobno ceno, ob večjem udobju in prostornosti.
Brez komentarjev