Microsoft Surface Go 2: Treba je prepoznati njegove vrline, ne pomaga zgražanje nad ceno

Radi imamo majhne in ljubke naprave in zato verjamem, da bi bil Microsoftov Surface Go 2 lahko marsikomu všeč. Povsem nekaj drugega pa je, koliko ljudi bi ga zares izkoristilo, in seveda koliko je takih, ki jih ne bi odvrnila kar visoka cena.

Mini tablice ali prenosniki niso nič novega, samo precej redki so zadnje čase, kar je po svoje škoda. Ker res nočemo in ne rabimo v vsaki situaciji velikih in okornih računalnikov, manjši zaslon in tipke pa se tudi preživi, če je reč bistveno lažja, jo je mogoče pospraviti v vsako torbo in jo brez težav držati ali podpirati na stegnih. Microsoft je že s prvo generacijo tablice ali prenosnika Surface Go uspel izdelati nekaj atraktivnega, pritegniti pozornost, a nazadnje argumenti za nakup niso bili najbolj prepričljivi, sploh zaradi strojne podhranjenosti. Kaj pa v drugo?

Formula je v osnovi enaka. Tablični del je enako velik, le za dober cm večji zaslon so uspeli vgraditi vanj. Diagonala prikazovalnika je tako zdaj 26,7 cm ali 10,5 palcev. Ima rahlo neobičajno ločljivost 1920 x 1280, saj je razmerje stranic 3:2. Ovitek s tipkovnico lahko uporabiš od predhodnika ali kupiš novega, v vsakem primeru dobiš enako stvar. Notranjost je pri osnovni izvedbi tudi zelo podobna, procesor Pentium Gold so kar obdržali. Toda to ni različica, vredna nakupa. Tokrat so dodali zmogljivejšo izvedbo s procesorjem Core m3 (osme generacije), ki je nekakšen varčnejši Core i5. Z njim pa je Surface Go 2 že precej bliže resnim prenosnikom kot z izhodiščnim spodnjerazrednim čipom. Se pa to odrazi na računu, saj se komplet tablice s tem procesorjem, osmimi gigabajti pomnilnika in 128 GB diska SSD, ovitka s tipkovnico (z umetno alkantaro) in aktivnim pisalom nevarno približa evrskemu tisočaku (sam tablica stane približno 700 evrov, ovitek velja 130 evrov in pisalo 80 evrov).

Surface Go 2 je nekako običajnih mer za tablico. So tudi tanjše in take in z manj roba okrog zaslona, a upoštevajoč naslon v hrbtišču debelina sploh ni huda. Tudi masa je s 544 ali 553 grami (za različico s podporo za LTE) povsem ustrezna pri 10.5-palčnem zaslonu. Zunanjost je prikupna in naprava je priročna, predvsem pa izjemno kvalitetno izdelana. Klasični prenosniki za podobno ceno se ne morejo primerjati. Tu kupec dobi kombinacijo ohišje iz magnezija, dober občutek, lepe linije in obdelavo, pozornost do najmanjših podrobnosti in predvsem odličen mehanizem za omenjeno stojalo, ki lahko podpira zaslon pod skoraj poljubnim kotom. Res skoraj povsem »nazaj«, a v kateri koli poziciji je, trdno drži položaj tablico in ni prav nič majavo. Ob strani so magneti, da se pripneta tako tipkovnica kot pisalo. Priključki so zanimiv vidik. Za polnjenje in priključevanje zunanjih naprav sta na voljo USB-C in Microsoftov lastniški Surface Connect, na katerega gre namenska priključna postaja (Surface Dock 2), če jo dokupiš. Pa tudi priloženi polnilnik ima ta priključek. To je po svoje v redu, saj tako USB-C ostane prost, lahko pa tablico polniš tudi prek njega s kakšnim drugim polnilnikom. Potem so tu še čitalnik pomnilniških kartic microSD in izhod za slušalke ter kontakti za tipkovnico v ovitku, tako da te ni treba povezovati čez bluetooth.

Ovitek, ki žal ni poceni, je vsekakor obvezen dodatek. Z njim šele Surface Go 2 (in tudi prva generacija) postane vsestranska in zares uporabna naprava. Kot tablica se računalnik z Windows 10 tako ali tako ne izkaže najbolje, čeprav v bistvu ne dosti slabši kot androidne. Resda uporabniški vmesnik ni tako prijazen in prilagojen dotikanju, aplikacij pa je bolj malo, toda marsikaj se da početi v brskalniku, ki pa jih je na voljo kopica in vsi po vrsti so bistveno bolj zmogljivi od tistih za Android. Ovitek je še eno presenečenje. Fina je že domislica, da se zgornji pas magnetno pripne pod zaslon (zato mora biti nekaj roba), in ima tako tipkovnica nekaj nagiba, kar bistveno izboljša tipkanje, kot če bi zgolj ležala na mizi. Zadeva je tudi zelo trdna, prav nič se ne udira ali zvija, kot bi imel pod prsti lebdečo kovinsko ploščico (kar najbrž tudi je). Tipke so sicer majhne, a prijetne, imajo nekaj hoda in dve stopnji (blage) osvetlitve. Prav veliko povratnega odziva ne nudijo, vseeno pa se da tipkati kar hitro in natančno, če se le navadiš, kje je kakšen znak.  »Alkantara« daje prijeten občutek, kakšna bo videti čez leto, dve ali tri, pa je težko reči. Nova je v rdeči prav atraktivna, nekaj svežega, povsem možno, da bi izbral prav to barvo.

V ovitek je vgrajena še odlična sledilna ploščica. Prava steklena in precizna. Poleg tablice oz. računalnika sem na test dobil tudi miško Surface Arc Mouse, vendar je bila sledilna ploščica daleč boljša izbira. Kljub bistrim idejam in trdni zasnovi pa je to še vedno kombinacija za delo na ravni površini. Kdor hoče pogosto tipkati z računalnikom na stegnih oz. kolenih, je še vedno bistveno na boljšem s klasičnim prenosnikom, ker ima dobro ravnotežje in se pri njem nič ne premika, kot se pri »hibridni« izvedbi, kot jo ima Surface Go 2. Pa seveda naslon stoji na zelo ozki površini in to pač ni dobra popotnica za uporabo naprave na nogah.

Zaslon se morda komu zdi majhen za resno delo, a je to zmota. Predvsem je zelo lep, ima uporabno razmerje, tudi ločljivost je glede na diagonalo dobra in nasploh je to kakovosten primerek, tako da je slika res lepa. Seveda je treba povečati merilo (velikost črk oz. po angleško scaling), v nasprotnem primeru je besedilo malodane mikroskopsko. Toda Microsoft je ta vidik, ki je bil prej velika hiba operacijskega sistema Windows, popravil v tolikšni meri, da zdaj z njim ni več težav in se znajo programi pravilno prilagajati. Jasno je, da veliko več kot eno okno za resno delo ne more biti v ospredju, toda da se postoriti marsikaj. Tudi zato, ker Core m3 zmore poganjati vse, razen iger ali najbolj zahtevnih 3D-programov, pa tudi osem gigabajtov pomnilnika je glede na namembnost računalnika solidna količina. Za brskalnik z veliko zavihki, pisarniške programe, tudi konkretno obdelovanje fotografij in še kaj, je zmogljivosti dovolj. Tablica sicer ne bo podirala hitrostnih rekordov, bo pa zmogla vse in čakati je ne bo treba, niti skrbeti, da bi se pregrevala. Seveda je popolnoma tiha, ker ni nikjer nobenega ventilatorja. Še enkrat poudarjam, da vse to velja za različico s procesorjem Core m3, tista s Pentiumom je glede na zapise tujih kolegov konkretno manj zmogljiva in lahko klecne pri kakšnem zahtevnejšem opravilu. V vsakem primeru pa je treba tudi pri Pentiumu izbrati 128 GB diska SSD, kajti različica s 64 GB ima počasen podatkovni pomnilnik eMMC, in ta kombinacija res ni primerna niti za Windows 10 niti za programe, ki tečejo v tem sistemu. Pri bateriji Microsoft navaja “do deset ur” avtonomije, kar je nekoliko optimistično. Tja do kakšnih sedmih ur pa se da priti dokaj brez težav, kar je najbrž dovolj tudi za cel terenski “šiht”.

Za zabavo so glede na zaslon in stereo zvočnika z izboljšavami Dolby predispozicije prav tako dobre, rahla omejitev je odsotnost marsikatere aplikacije. Toda nobene težave ni Netflixa, Youtuba, Apple TV+ ali česa drugega odpreti v brskalniku, raztegniti slike čez cel zaslon in uživati. Še ovitka ni treba iskati in preklinjati zgolj enega ali dveh nagibov, ki ga omogoča, kajti Surface Go 2 lahko postaviš v točno tak položaj, kot ti ustreza. Ustvarjalni pa imajo še možnost uporabe pisala, ki ponuja standardno odzivnost in zaznavanje nivojev pritiska. Vsekakor uporabna reč, če jo znaš izkoristiti, ni pa tako napredna kot denimo kombinacija pisala in zaslona s hitrim osveževanjem pri telefonu Galaxy Note20 Ultra.

Ključno vprašanje pri vsem skupaj je, komu je ta Surface Go 2 namenjen. Ali vsaj, komu lahko pride prav. Zagotovo vsem, ki so (v običajnih okoliščinah) veliko na poti, na terenu, in želijo s seboj imeti lahko, vzdržljivo in dovolj zmogljivo napravo. Če ima še vgrajeno povezljivost v mobilna omrežja, toliko bolje. Za terenske delavce, ki morajo imeti napravo s sistemom Windows 10, je to vsekakor dobra in kakovostna izbira. Morda tudi za otrokov računalnik ali svojega drugega, res pa se za ta namen dobi kaj precej cenejšega, četudi manj kvalitetno izdelanega in s slabšimi zmogljivostmi. Cena je največja ovira pri tem izdelku, toda to je Mini v računalniškem svetu. Kupijo ga tisti, ki cenijo njegove vrline ali jim je preprosto všeč.