Mercedes-Benz ima po predstavitvi treh novincev najštevilčnejšo ponudbo SUV-jev
Matjaž Ropret 20. junija 2020 ob 10:49

Brez športnih terencev pri nobeni avtomobilski znamki ne gre več, v vrhu po številu različnih modelov pa je zagotovo Mercedes-Benz. Skupno jih imajo v ponudbi enajst, od tega je en baterijski, deseterica pa se še zanaša na motorje z notranjim izgorevanjem ali hibridne pogone. Kar to znamko loči od marsikaterega konkurenta, je možnost štirikolesnega pogona pri vseh predstavnikih SUV-jevske falange. V zadnjem času so predstavili tri novince – povsem svež družinski model GLB, novo generacija priljubljenega GLA, najmanjšega in najcenejšega med vsemi, ter prestižnega GLE coupe.

Mercedes-Benz se s pogonom na vsa štiri kolesa ukvarja že več kot stoletje, bolj v ospredje pa ga postavlja zadnja tri ali štiri desetletja. Razred G, ikona terenskih zmogljivosti, akcijskih filmov in tudi ruskih povzpetnežev, prav letos praznuje štiridesetletnico. V model W124, predhodnika razreda E, pa so 4Matic začeli vgrajevati l. 1985. Na ta pogon, ki je lahko priklopljiv, variabilen ali stalen, so sicer izjemno ponosni, tudi zaradi nizke mase, saj avtu doda le od 50 do 70 kg in mu poveča porabo za približno pol litra na sto km. Pri konkurenci gre ekstra masa pogosto čez sto kg.

Pri Mercedesu SUV-ji predstavljajo že več kot tretjino (36 odstotkov) vse prodaje, v Sloveniji pa se njihov delež približuje polovici, saj je na 45 odstotkih. Najbolje prodajan model je GLC, kmalu za njim pa je GLA, ki je zdaj povsem nov. Prejšnji je bil rahlo nenavaden SUV, saj je bil komaj kaj višji od kombilimuzine razreda A, kar se je tudi poznalo pri notranji (ne)prostornosti, premalo pa pri voznih lastnostih. Novi GLA je nekaj podobnega, samo pri malo večjih merah, kot sta denimo drugi generaciji Nissana Juke in Renaulta Captur. Za razliko od njiju sicer ni daljši, je pa zato za deset cm višji, tudi nekaj širši in predvsem na vseh področjih deluje precej bolj dodelano in suvereno. Tehnologija in izgled kabine je sicer bolj ali manj identična kot pri modelih A, B in GLB. Pri vseh dominirajo velika steklena površina z dvema zaslonoma, turbinasti zračniki in lično oblikovana obloga pred sovoznikom.

Precej večji in še višji GLB, ki lahko prevaža sedem ljudi, je prav tako še precej nov, saj so ga v Sloveniji začeli prodajati tik pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Tudi tu je ambient pretežno sličen, je pa vse skupaj še bolj zračno, saj je prostora res veliko, občutek je skoraj nekoliko kombijevski. A ne med vožnjo, saj je to prav prijeten in presenetljivo agilen avto, ki sploh ne daje vtisa, da je visok in širok. Prtljažnik je kljub dvem dodatnim sedežem, ki se lahko skrijeta v dno, velik vsaj 575 l, zadnja klop pa je nekoliko dvignjena, kar bo še posebej všeč otrokom.

Pravo nasprotje je usločeni GLE coupe. To je v bistvu GLE brez terenskega zadka, z malo bolj športnimi ambicijami. Na voljo je zgolj z zmogljivimi motorji, večinoma šestvaljniki, ter s hibridnimi opcijami. Med tehnologijami pa izstopa e-active body control, pri kateri sistem na osnovi podatkov, ki jih dobiva s tipal in kamer, prilagaja vzmetenje za vsako kolo posebej. Dodatno pomaga še funkcionalnost Road Scan, ki z dvema kamerama preverja cesto pred avtom se že vnaprej pripravi na prihajajočo luknjo. V Mercesedu še poudarjajo, da je to kljub športnemu izgledu še vedno pravi terenec.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

V Sloveniji še ni naprodaj električni EQC, prvi predstavnik podznamke EQ (električna inteligenca). Ta ima baterijo z nekoliko samosvojo zasnovo (dva modula z 48 celicami in štirje moduli z 72 celicami) in kapaciteto 80 kWh. To prinese za približno 400 km dosega po testu WLTP, v praksi pa najbrž kakšnih 300 ali malo več. Pri nas naj bi ga dočakali z začetkom prihodnjega leta. Kasneje v 2021 pa se lahko nadejamo še naslednjih dveh predstavnikov družine EQ, modelov EQA in EQB. Prvi bo seveda temeljil na GLA, drugi pa na GLB.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.