Menda ne mislijo resno s prenosnikom brez priključkov

Matjaž Ropret • 5. februarja 2022 ob 06:27

Najbrž se malokdo spomni, da je pred tremi leti kitajska znamka Meizu objavila kampanjo zbiranja denarja za koncept pametnega telefona »brez lukenj«. Projekt je po hitrem postopku propadel, sama ideja naprave, »osvobojene« fizičnih priključkov pa noče umreti. Ves čas os nekje v ozadju govorice o takem iPhonu, zdaj se je celo pojavil koncept prenosnika v tej maniri. Na srečo prihaja iz neznanega podjetja in je prav lahko podobna potegavščina kot zgoraj omenjeni telefon.

Meizu Zero je namesto želenih 87 tisoč evrov (sto tisoč dolarjev) takrat zbral vsega 39 tisočakov podpore »navdušencev« nad idejo. Kmalu zatem se je prvi mož podjetja poskušal izviti iz nerodne situacije z izgovorom, da je šlo zgolj za marketinško akcijo in da telefona sploh niso imeli namena izdelati. Mizeren odziv publike pa je jasno pokazal, koliko si želimo telefona, ki ga ni mogoče nikamor priključiti. Tudi vse kasnejše govorice o Applovih namerah marsikdo spremlja z rahlim nelagodjem, se pa napovedi, kdaj prihaja brezvtični iPhone, vsaj za zdaj iz leta v leto zamikajo, in za letos o čem takem dobro obveščeni ne poročajo. Apple utegne prej, morda že celo letos, res poslati v prodajo vsaj različico iPhona brez nečesa. O čem govorim, malo kasneje, najprej poglejmo tisti prenosnik. Bolje rečeno, risbe prenosnika.

Craob X naj bi bil super lahek in skoraj nemogoče tanek računalnik podjetja Craob, za katerega verjetno niste še nikoli slišali. Nič čudnega, tudi sam nisem. Risbe in opisi res izgledajo bolj kot mokre sanje nekoga kot pa izhodišče za resen izdelek. Debelina 7 mm – manj kot pri mnogih telefonih –, masa malo čez 800 g in skoraj nič robov okrog zaslona dajejo vedeti, da gre za poskus izpolnjevanja želje po sanjskem prenosniku. K temu lahko prištejemo še izpiljeno obliko in obdelavo, veliko sledilno ploščico ter določene napovedane strojne lastnosti, denimo (13,3-palčni) zaslon 4K, procesor Core 12. generacije, hiter pomnilnik in tako naprej. Kakšne so možnosti to sestaviti, še preden pridemo do tistega osrednjega, si najbrž lahko odgovori vsak sam.

Glavna razlikovalna točka – prednost? – tega prenosnika pa naj bi bila popolna odsotnost kakršnih koli fizičnih priključkov. Celo za polnjenje ne bi bilo niti USB-C niti kakšnega namenskega. Zgolj na zadnjo stran zaslona, še enkrat, ekstremno tankega, naj bi se magnetno pritrdil brezžični polnilnik, ki bi vseboval tudi nekatere priključke. Tu pa se začno mnoga dodatna vprašanja, ki ostajajo brez kakršnih koli odgovorov. Pa ne gre zgolj za ta konkreten primer, ki bo prav lahko šel v pozabo še hitreje kot telefon iz uvoda. Pri vsakem prenosniku ali telefonu, kjer bi poskušali s tovrstnim konceptom, bi prišli do enakih dilem. Kako hitro je tako polnjenje? Koliko se zaslon pri tem segreva in kaj to pomeni za sliko na njem? In, ko smo že pri tem, kako velika je sploh lahko baterija v nekaj mm debelem prenosniku? Naprej – na kakšen način in s kakšno hitrostjo se prenašajo podatki na vmesnik s priključki, prek Wi-Fi 6E ali kako drugače, in kaj to pomeni za priklapljanje zunanjih monitorjev ter še česa? Lahko za tovrstno komunikacijo pričakujemo kakšen standard ali bi vsak proizvajalec iznašel nekaj svojega? Vprašanj je še več, a lahko počasi nehamo, kjer vse skupaj nima veliko smisla.

Dvomim, da bo koncept ta kdaj postal realnost, vsaj v taki obliki. Verjetno pa se lahko tudi strinjamo, da prenosnik brez fizičnih priključkov ni dobra ideja in vsekakor ne bi predstavljal napredka. Še celo Apple je pri tem stopil korak nazaj, saj je po letih vztrajanja, da je USB-C vse, kar potrebujemo, v najnovejše modele Macbook Pro znova vgradil namenski priključek za polnjenje (MagSafe), izhod HDMI in čitalnik pomnilniških kartic. Ker to profesionalni uporabniki dejansko hočejo in jim bistveno olajša delo in življenje.

Kako blizu je kakšen resničen, ne zgolj idejni popolnoma zaprt telefon – dobro, luknjice za mikrofone in zvočnike bodo prejkoslej ostale -, ne bom ugibal, a prav tako ne bom presenečen, ko se kakšen pojavi. Mislim pa, da za množičen trg takega modela še ni na vidiku. Verjetno niti v Applu še niso razjasnili, kako svoje magnetno polnjenje razširiti z dovolj hitrim in zanesljivim prenosom podatkov, ki bi nadomestilo tistega po kablu. Vsega prepustiti pretakanju skozi oblak pač ne gre, če nič drugega so tu zadeve, kot je Carplay.

Bližje je verjetno iPhone brez fizičnega ležišča za kartico SIM. Že doslej so v kalifornijskem podjetju za nekatere trge pripravljali različico, ki nima ležišča za dve kartici, temveč samo za eno, druga pa je v obliki eSIM-a. Naslednji korak je iSIM, integriran kar na glavni procesor telefona namesto ločenega čipa, sprostitev prostora tako s čipom kot s pladnjem za kartico pa da možnost za vgradnjo česa dodatnega v telefon, denimo še enega teleobjektiva. Z elektronsko »kartico« SIM je podobno kot s priključki. Po eni strani se slišijo fino in moderno, toda uporabniki smo povsem v nemilosti ponudnikov. Zdaj lahko kartice med telefoni menjam poljubno, tisočkrat na dan, če se mi zahoče. Pri digitalnih prav lahko operater omeji na eno menjavo na dan, teden ali celo mesec. Vsem poskusom v tej smeri navkljub sem prepričan, da bomo še nekaj časa vtikali kable v prenosnike in telefone ter vstavljali plastične »simke«. Naj živi klasika!

Fotografije: Craob in Apple