Medion Akoya E42019: Niso samo prenosniki simpatični
Matjaž Ropret 29. avgusta 2020 ob 06:42

Vemo, da že dolgo prevladujejo prenosniki, toda namizni računalniki imajo še vedno svoje mesto v nekaterih domovih. Neizpodbitne prednosti, kot so večje zmogljivosti, boljše hlajenje, razširljivost, nabor priključkov in dolgoživost še prepričajo uporabnike. Najbolj zanimive pa so za moj okus »škatle« s skrajnih koncev cenovnega spektra. Hudi igričarski in profesionalni stroji na eni strani in tisti PC-ji, ki poskušajo zagotoviti dovolj dobro vsestransko izkušnjo za čim manj denarja na drugi strani. Med temi drugimi se je v ponudbi trgovca HOFER pojavil nov model znamke Medion – ne v trgovinah temveč za naročilo na spletu –, ki si ga velja ogledati pobliže, da vidimo, v kolikšni meri izpolni poslanstvo ponuditi kar najboljšo vrednost za denar.

Namiznik Medion Akoya E42019 je naprodaj za petsto oz. natančno 499 evrov, za to ceno pa kupec v dokaj majhnem in ličnem ohišju dobi naslednjo konfiguracijo: procesor AMD Ryzen 3 3200G, 8 GB pomnilnika (DDR4 2666 MHz) in 512 GB diska SSD (NVMe). Vgrajeni so še DVD-RW, bralnik pomnilniških kartic SD, povezljivost Wi-Fi 5 in bluetooth 4.2, prednameščen pa operacijski sistem Windows 10 Home (kar na spletni strani ni omenjeno). Verjetno potencialen kupec, ki ne pozna najbolje procesorjev in grafičnih kartic ter ne sledi cenam bliskovnega pomnilnika, nima prave predstave, ali je to dobra opremljenost za zahtevano ceno. Zato povejmo, da je nekje tam tam. Vsaj na papirju, seveda pa se lahko skozi preizkušanje izkaže marsikaj glede izbranih sestavnih delov, dodatkov in skupne uglašenosti sistema.

Urejena tako zunanjost kot notranjost

Pred ukvarjanjem z zmogljivostmi pa poglejmo še, kakšen je ta računalnik na zunaj. Pri namiznikih, ki čepijo nekje pod mizo, dizajn, materiali in ergonomija niso tako pomembni vidiki kot pri prenosnikih. A vseeno estetika in priročnost ohišja nekaj pomeni in prispeva k celotnemu vtisu. Dotični Medion pusti zelo dobrega. Ohišje je v osnovi dokaj klasično, ima konkretno mrežasto odprtino za zračenje ob strani in še eno manjšo na vrhu, sprednja stranica ima plastično oblogo z osrednjim pasom, ki poskrbi za nekaj razgibanosti in v katerem so čitalnik kartic (ne najhitrejši, a vsaj je), optična enota ter ohišje za dodaten (notranji) disk. Nad tem so štirje sprednji priključki (2 x USB, zvočni izhod in vhod za mikrofon), tipka za vklop pa je na zgornji stranici, kar je nekoliko nenavadno, a priročno, če je računalnik na tleh. Znotraj je razporeditev v skladu s sodobnimi trendi, saj je napajalnik spodaj, osnovna plošča pa je obrnjena tako, da so odprtine za razširitvene kartice zgoraj. V sredini so na eni strani priključki, med njimi je tudi eden USB-C, za priklop monitorja pa sta na voljo tako HDMI kot Displayport (priporočam uporabo slednjega, če zaslon presega ločljivost 1920 x 1200), na drugi strani pa ventilator za hlajenje notranjosti. Še posebej okvir za dodatni disk, lahko je 3,5- ali 2,5-palčni (in s tem SSD), je všečna možnost pri računalnikih Medion. Treba je zgolj vzeti okvir ven, vanj pritrditi disk z nekaj vijaki, in ga vstaviti nazaj v ohišje. Ker so priključki SATA z matične plošče nastavljeni tako, da disk lepo zdrsne vanje, je končni rezultat enak, kot če bi disk dodali v notranjosti.

Za odpiranje ohišja je sicer treba zgolj odviti dva vijaka in sneti naluknjano stranico. Notri je vse lepo urejeno in zračno. Na osnovni plošči sta dve reži za pomnilnik in ena je prazna, tako da je mogoče vstaviti dodaten modul ter razširiti količino pomnilnika in ga s tem prestaviti v dvokanalni način (kar pohitri delovanje). V Medionu pravijo, da odpiranje ohišja ne vpliva na garancijo, dokler uporabnik ničesar ne poškoduje, izgubi ali odstrani ter ne povzroči težav z izdelkom. Disk je na priključku m.2, a je njegova pozicija malo nesrečna, saj bi neposredno čezenj prišla samostojna grafična kartica, če bi jo kdo poskušal namestiti (za kar bi bilo verjetno potrebno zamenjati 250-vatni napajalnik z močnejšim).

V kompletu sta priložena žična tipkovnica in miška. Prvo bi morda celo obdržal, če si ne bi zaželel brezžične. Je povsem prijetna za tipkanje in ima tipke za uravnavanje glasnosti, lahko pa bi bila tišja. Miška pa je zelo osnovna, brez kakršnih koli dodatnih tipk in možnosti nastavljanja, ergonomija ji je prav tako tuja, in je primerna zgolj za začetno nastavljanje računalnika ter dotlej, da ne priključiš boljše. Vsaka za nekaj deset evrov bo predstavljala velik napredek.

Po začetnem potrjevanju izbir in vpisovanju v Windows 10, kar traja nekaj minut, je mogoče računalnik že začeti uporabljati. Razen nekaterih programov, ki jih skupaj z operacijskim sistem že namešča Microsoft (Office, Spotify, nekaj iger oz. igric), je tu samo še preizkusna različica protivirusnega programa McAfee, sicer pa je namestitev zelo čista. Za uporabo pisarniških programov je kajpak treba imeti kupljeno licenco ali naročnino na Office 365 (zdaj se temu reče Microsoft 365), lahko tudi tisto prek šole. Za nadziranje in prilagajanje delovanja računalnika ni nameščenega ničesar. V resnici tudi ni potrebe, lahko pa si namestite AMD-jev program Ryzen Master, ki prikazuje hitrosti, obremenitve in temperature ter pogumnejšim omogoča tudi »navijanje« procesorja in grafike, če denimo v igrah ravno malo zmanjka do gladke izkušnje. Prav tako je smiselno naložiti AMD-jeve gonilnike, za vse ostale pa poskrbi kar sistem Windows 10 sam prek svojih posodobitev.

Vstopni procesor, presenetljiv disk

Ob opisovanju zmogljivosti je treba najprej povedati malo več o procesorju, ki poganja ta računalnik. Večinoma v zadnjem desetletju srečujemo Intelove čipe Core (i5, i7 in ostale), zdaj pa se znova uveljavlja tudi večni konkurent AMD. Njegovi procesorji Ryzen, namenjeni namiznim računalnikom, so za razliko od Intelovih večinoma brez grafičnega jedra in je treba vgraditi ločeno grafično kartico. Je pa nekaj »posebnih« izvedb, ki imajo »grafiko«. Trenutno sta osrednja tovrstna Ryzen 3 3200G in Ryzen 5 3400G. Sodita še v prejšnjo generacijo (z jedrom Zen+ v 12 nm tehnologiji), a naslednikov z jedrom Zen 2 (7 nm) AMD še ni predstavil. Ta procesorja se od Intelovih razlikujeta po tem, da je integrirano grafično jedro na ravni vstopnih igričarskih kartic, in zato lahko poganja še kaj drugega kot zgolj pisarniške programe. Pri 3200G gre za jedro RX Vega 8, sam procesor pa deluje pri največ 4 GHz, ima štiri jedra in ne omogoča večnitnega delovanja. Malo zmogljivejši 3400G je prav tako štirijedrni, a lahko hkrati obdeluje osem procesov (»niti«), grafični del pa je RX Vega 11. Jasno, bolje bi bilo, če bi dobili ta procesor, a kot bomo videli, niti 3200G ni kar tako. Zadeva za grafični del sicer uporablja dva gigabajta sistemskega pomnilnika, tako da ga operacijskemu sistemu ostane še šest gigabajtov.

Za vsakdanja opravila je računalnik več kot dovolj zmogljiv in tudi lepo odziven. Brskalnik z veliko odprtimi zavihki mu ne predstavlja nikakršnih težav, pri predvajanju videov, tudi v 4K, obremenitev procesorja redko doseže dvajset odstotno, večinoma pa je komaj omembe vredna. Prav tako odlično tečejo pisarniški programi in vse ostalo, kar ni pretirano zahtevnega, za tovrstno uporabo je tudi pomnilnika dovolj. K odzivnosti sistema nekaj prispeva tudi SSD manj znamke Phison, ki je presenetljivo hiter. Glede na ceno računalnika sem pričakoval pol nižje hitrosti tako zapisovanja kot tudi branja. Zmogljivosti je dovolj tudi za naprednejše obdelovanje fotografij in še kakšno drugo nalogo, je pa treba takrat zapreti druge programe, da ne »kradejo« pomnilnika, in v projekt ne naložiti preveč zadev (denimo fotografij) naenkrat, kajti potem se opazi, da računalnik ne dohaja vsega. Za montiranje videa pri višjih ločljivostih, kakšno 3D-modeliranje in podobne zahteve pa ta sistem ni primeren in tudi ne pričakujem, da bi ga kdo kupoval za tak namen. Po sintetičnih testih je sicer nekje na ravni prenosnikov z osem nitnimi (štirijedrnimi) procesorji. Generacijo novejši Ryzen 5 3600 s šestimi jedri (12 niti), ki poganja moj delovni računalnik, je približno 2,5-krat hitrejši. Res pa je, da mu pomaga 32 GB pomnilnika pri hitrosti 3000 MHz.

Da, tudi za igre je (lahko) primeren

Mladež, ki bi morda starše uspela prepričati, da se ločijo od petstotih evrov, pa bo seveda zanimalo, če bo s tem dobila ustrezno napravo za Fortnite, GTA, Call of Duty in ostale grafično podrobne igre. Odgovor je pretežno pritrdilen, lahko pa tudi delno nikalen. Za igranje pri ločljivosti 1080p je zadeva lahko dovolj zmogljiva, a je precej odvisno tako od grafične zahtevnosti same igre kot od nastavitev podrobnosti. Pri nekaterih igrah, primera sta Fortnite in Overwatch, se celo pri srednjih grafičnih detajlih število sličic na sekundo giblje okrog 50, z nizkimi detajli pa lahko pride do 60. To je že zgornja meja običajnih monitorjev – igričarskega z osveževanjem 120 ali 144 Hz s tem računalnikom ne bo mogoče izkoristiti in zato nima smisla – in užitek pri igranju je neokrnjen. So pa kakšni drugi naslovi, kjer tudi z najnižjimi nastavitvami hardver komaj zagotavlja 30 fps in kjer se dogaja zatikanje pri vizualno bogatejših scenah. V teh igrah bo morda treba ločljivost spustiti na 720p, kar pa seveda izgleda slabše, bolj zrnato. Morda bi 16 GB pomnilnika v dvokanalnem načinu, pri katerem se v teoriji podvoji pasovna širina podatkov, ki jih sistem lahko naenkrat obdeluje, pomenilo nekaj pohitritve, vendar najbrž ne kaj dosti več kot deset odstotkov. Torej bi se dalo v povprečju pridobiti kakšno sličico na sekundo. In če bi poskušali še z malenkostnim »navijanjem« znotraj programa Ryzen Master, je to lahko že razlika med zatikajočo se in tekoče delujočo igro. Vsekakor ima računalnik glede nizke temperature in ležerno delovanje ventilatorjev še kar nekaj prostora za dodatno napenjanje mišic. Splošna ugotovitev pa je, da zmore poganjati igre v polni visoki ločljivosti pri nizkih detajlih, kar je bistven napredek v primerjavi s sistemi, ki temeljijo na Intelovih procesorjih in nimajo dodatne grafične kartice.

Med vsem tem je ta Medion tudi razveseljivo tih. Vrtenje ventilatorjev se resda ves čas sliši, a ni moteče, hitreje pa se zavrtijo precej poredko. V osnovi se oba ventilatorja vrtita precej počasi, ko obremenitve narastejo, se malce zganeta, le pri največjih in dolgotrajnih nalogah sta hitrejša in bolj glasna, a še vedno daleč pod nivojem igričarskih sistemov. Procesor pa je tudi med igranjem iger ali pri zahtevnem delu v programu Affinity Photo ves čas na največ 60 stopinjah Celzija, ob dokaj konservativnem hlajenju, kar pomeni, da ima še vsaj 20 stopinj do tja, kjer ga je treba začeti resno hladiti. Z možnostjo enostavnega dodajanja drugega diska – terabajtni SSD se zdaj dobi za približno sto evrov – in še enega pomnilniškega modula ima računalnik tudi nekaj potenciala za nadgradnje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Striktno cenovno gledano dotični Medion ni fenomenalno ugoden. To bi lahko rekel, če bi stal 399 evrov, pa tudi za 449 bi ga še lahko pohvalil. Za 499 je tam nekje, kjer se giblje večina računalnikov na osnovi procesorja Ryzen 3 3200G in podobnih. Ima pa nekaj vrlin, s katerimi se dobro odkupi. Vgrajeni disk je s 512 GB solidno velik, predvsem pa nepričakovano hiter. Poleg tega se da v nekaj minutah dodati še enega. Priključkov je veliko in so lepo razporejeni, dobrodošel je tudi lepo integrirani, čeravno počasni čitalnik pomnilniških kartic. Sistem pa je prijazno majhen in tih ter nima nikakršnih težav s hlajenjem. Čeprav ni ultra zmogljiv, je lahko primeren za široko paleto opravil, celo za igre.   

HVALIMO:
  • Majhno in dobro zasnovano ohišje
  • Procesor Ryzen 3 3200G zagotavlja solidne zmogljivosti in deluje pri nizkih temperaturah
  • Hiter disk SSD
  • Enostavno se da dodati drugi disk in pomnilniški modul
  • Lepo razporejeni priključki in integriran čitalnik pomnilniških kartic
  • Čista namestitev Windows 10
GRAJAMO:
  • Procesor Ryzen 5 3400G bi bil še boljša izbira in ne bi bistveno podražil računalnika
  • Priloženo tipkovnico in sploh miško je najbolje hitro pospraviti v omaro
  • Lahko bi bil nameščen kakšen kontrolni program in kje podana neposredna povezava do posodobitev gonilnikov
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
4 komentarji
  • Tale članek pa kar zavaja…računalnik je za to – kar nudi čiiiiiisto predrag. Procesor ima integrirano grafiko, ki se sicer dobro odziva na navijanje, a mu je strel v koleno zgolj ena palčka spominskega modula (RAM), ki okrni performans za več kot četrtino. AMD-jeve integrirane grafike namreč delujejo optimalno v dvo-pasovnem sistemu (2 palčki rama), sploh pa bi lahko dali notri RAM s frekvenco 3200 MHz za maksimalen izkoristek.
    Edini bonus je ohišje od Lenova ki ima kakovostne komponente, ter OK matična.
    Za primerjavo, računalnik s podobnimi specifikacijami dobite za skoraj pol ceneje v Sloveniji 😉 (Glej spodnjo povezavo – ta ima celo dodano grafično kartico)
    https://preview.tinyurl.com/yxv3dsra

    • Saj jasno piše, da bi se zmogljivosti povečale z dodatnim pomnilniškim modulom, pa tudi to, da se računalnike s podobnimi “specifikacijami” dobi za podobno ali nižjo ceno.

    • A ste sploh prebrali članek? Piše da je cena ravno nekje na meji.
      Obenem ne pozabite na 3-letno garancijo ter vračunan operacijski sistem Windows, ki je že v osnovi blizu sto evrov, če bi kupovali ločeno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja