Matrica Obuditev: Pohlep (skoraj) uničil zapuščino originalne trilogije! (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 29. decembra 2021 ob 06:02

So filmske klasike, ki ne potrebujejo nadaljevanja. Še predelave ne, kaj šele nadaljevanja. Mednje sodi Matrica. Poleg tega so originalni filmi predstavili za tiste čase revolucionarne posebne učinke, ki danes nikogar več pretirano ne ganejo.

V zadnjem filmu trilogije Neo (Keanu Reeves) in Trinity (Carrie-Anne Moss) umreta. Edino dokončno stanje človeškega življenja v znanstvenofantastičnem filmu ne predstavlja nikakršne ovire. Stroji ju obudijo, kako in zakaj za vraga se zdaj ne starata enako hitro kot drugi, ni nikjer natančno razloženo, in ju umestijo nazaj v navidezni svet, kjer skupaj z ostalimi ljudmi tam, služita kot živi bateriji. Thomas Anderson (Neo) je programer, oblikovalec uspešne videoigre v treh delih, ki je pravzaprav reprezentacija originalnih filmov, medtem ko Tiffany (Trinity) dela v delavnici, je navdušena motoristka z možem in dvema sinovoma. Minilo je šestdeset let, zato so liki bolj kot ne novi ali preoblikovani v programe (bote), ki lahko obstajajo še v pravem svetu, kot na primer Morpheus (Yahya Abdul-Mateen II). Razen generalice Niobe (Jada Pinkett Smith), ki je pač nekoliko starejša.

Agent Smith (Jonathan Groff) ima popolnoma drugo vlogo, lastnika podjetja kjer Neo dela. Vsaj dokler ta ne pretrese sveta in se ne zave svoje preteklosti. Bugs (Jessica Henwick), hekerka iz resničnega sveta edina verjame, da je Neo še vedno živ, a ga dolgo časa neuspešno išče. Kajti Analitik (Neil Patrick Harris) je spremenil njegov digitalni podpis, ko je preoblikoval Matrico po državljanski vojni med stroji zaradi pomanjkanja energije po premirju in možnosti, da se ljudje zavestno odločijo, kje oziroma kako bodo živeli. Ugotovil je, da je »proizvodnja« energije največja, če tisti v Matrici živijo v stalnem razpotju med strahom in željami ter sta Neo in Trinity blizu drug drugemu, a se ne zavedata preteklosti, kajti tedaj postaneta neustavljiva sila (anomalija v navideznem svetu). Pomembna razlika. V originalni trilogiji je bil vsemogočen le Neo. Zunaj Matrice premirja sicer ni več, a tudi vojne ne. Ljudje so ustvarili novo mesto (Io), kjer pridelujejo pridelke in živijo skupaj s stroji, saj niso vsi zlobni. Ostalo je stvar zgodbe dve uri in pol trajajočega filma. Če bi nadaljeval, bi kvaril vzdušje, toda zlahka si predstavljate zaključek.

Zanimivo je, da film sam po sebi sploh ni slab. Če originalnih ne bi poznali, bi verjetno prejel boljše ocene. Trenutna 5,8 spletnega portala IMDb je namreč za film takšnega renomeja izredno slabo. Dobro deluje samostojno, ne kot nadaljevanje, kajti bistvene zadeve preteklosti so dovolj podrobno razložene. Gledalci, ki originalov ne poznajo, imajo morda o njem boljše mnenje. Nas, ki jih, pa moti, da deluje kot nekakšna slaba kopija prvega filma (Matrica). Prav tako nas ne pretresejo počasni posnetki pretepanj, izmikanja kroglam in še posebej ščit, ki ga Neo večkrat ustvari pred sabo, da zaščiti sebe in druge pred poplavo izstrelkov. Prisiljeni so in brez naboja, zato nikomur več od presenečenja nad posebnimi učinki ne pade spodnja čeljust na tla.

Tudi zgodba je morda preveč površna, premalo originalna in na trenutke preveč patetična. Sam sebe sem namreč zalotil med zehanjem, a sploh nisem bil zaspan. Škoda in hkrati dokaz, kaj dobimo, ko se lotijo kovanja dobička na starih uspehih. Pohlep je prevladal nad umetnostjo in predvsem originalnostjo, kar se bo verjetno odrazilo v slabem zaslužku. Morda to ne bi bilo slabo, se vsaj ne bodo lotil še enega nadaljevanja. Konec ga pričakovano dopušča.

Kaj: Matrica Obuditev (The Matrix Resurrections)

Kje: Kinematografij (pretočna storitev HBO Max v Združenih državah)

Ocena 3: Korektni film, ki ne dosega kakovosti in svežine originalne trilogije.

Priporočilo: Primerno za večino, razen za najmlajše. Pravzaprav dokaj gledljiv film z relativno malo dolgočasnih delov. Še najbolj primeren za one, ki originalov ne poznajo.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja