Večino tedna sem preživel v Barceloni ali vsaj na poti tja in nazaj. Svetovni kongres mobilne telefonije (Mobile World Congress, MWC), glavni dogodek v panogi, je spet podrl rekord v številu obiskovalcev, kar 108 tisoč se nas je tokrat gnetlo na sejmišču Fira Gran Via in res je bila še bolj nepopisna gneča kot že prejšnja leta. Ko so pred kakšnimi tremi leti dogodek prestavili s starega sejmišča pod Montjuicom, smo sicer izgubili čar prejšnjega prizorišča, kjer si lahko vedno šel ven k fontanam, se usedel na sonce in se naužil lepega razgleda, a smo vsaj v dvoranah malo bolj zadihali. Zdaj pa je tudi tega konec, in še razstavni del kongresa je postal sejem vsega mogočega.
Res pa je, da letos vsaj niso na vsakem koraku najedali z navidezno resničnostjo, tako kot lani. Zato pa so zganjali pomp okrog 5G, naslednje generacije mobilnih omrežij, ki naj bi prinesla še večji preskok, kot ga je LTE. O tem sem skeptičen, zakaj, bom ob priliki razložil v članku.
Največ se je na sejmu govorilo o Nokii 3310, nepametnem telefonu za 50 evrov, ki pa ima naloženo legendarno Kačo. Odprava, katere del sem bil, nad tem izdelkom ni bila nič kaj navdušena. Mogoče kdo ne verjame, ampak reč res izgleda kot plastična igrača in tudi občutek v roki ni nič boljši. Vse to, kar nova interpretacija finske 
klasike obljublja kot prednost (dolgo trajanje baterije, enostavnost, …), ponujajo tudi vsi običajni mobilni telefoni z napisom Nokia ali kakšnim drugim za pol nižjo ceno. Nova kača pa je kot Prince of Persia 3D ali vse novejše različice Deluxe Skijump. Originalna inkarnacija je bila igra, ki je zasvojila zaradi svoje nepretencioznosti, ker ni imela nikakršne navlake in je temeljila na refleksih. Ko temu dodajaš bogatejšo grafično preobleko in dodatne možnosti, se večina tistega, zaradi česar je bila igra posebna, izgubi, ni več tiste mehkobe in čarobnosti, da boš ujel ravno pravo tisočinko sekunde, balast prevlada in vse skupaj upočasni ter odvzame pristno, hipno povezavo med tipkami in reakcijami na ekranu. Enako se zdi s to Kačo. Skoraj vsi 3310-ki napovedujejo dobro prodajo, ampak po mojem vsaj v Evropi ne bo hit.
Med pametnimi telefoni smo v Barceloni videli vsega skupaj tri tehnološko in nasploh zanimive modele (LG G6, Huawei P10 in Sony Xperia XZ Premium) in par obetavnih prototipov (Oppo 5x, Wiko Wim – še en z dvojnim fotoaparatom). Vse ostalo je sodilo v eno od teh kategorij: poskus prodajanja nostalgije v duhu zgoraj omenjene Nokie (Blackberry Keyone), variacije na že znano temo z ničelnim doprinosom novosti (Moto G5, Coolpad S1), polnjenje prodajnega portfelja (različni LG-ji, Sonyji in podobni) ter kitajski modeli, ki jih v Evropi v množični prodaji nikoli ne bomo videli.
Še od tistih na začetku omenjenih je res drugačen od prejšnjega samo G6. Meni se zdi bolj posrečen, je pa vmes seveda tudi izgubil kakšno dobro lastnost modularnega predhodnika. Huawei P10 je dokaz, kako dobri so postali pametni telefoni, saj nikakor ni boljši od lanskih najbolj izpopolnjenih (Samsunga Galaxy S7, recimo), a sem prepričan, da velika večina kupcev pri njem ne bo prav ničesar pogrešala. Sony pa bi lahko tudi manj pomembnim medijem privoščil pogled na delujoč primerek svojega zaslonsko in fotografsko premijskega modela, na samo na hladno ogledalo. Verjetno pa bomo vsaj čez nekaj mesecev reč videli v živo, do Oppa s petkratnim notranjim zumom verjetno nikoli ne bomo prišli.
Pokrivanja MWC-ja se je še vedno najbolje lotiti z vsaj enim, še bolje dvema telefonoma na roamingu, zanašanje na kakršen koli wi-fi je brezupno. V novinarskem središču še kolikor toliko deluje, čeprav se je tudi tam z računalnikom najbolje priključiti na kabel. Povsod drugod pa je najbolj zanesljivo biti na LTE ali vsaj 3G. Zato še vedno ne razumem, zakaj na takem dogodku ni avtomatov ali pa kar mini trgovin, kjer bi operaterji za ugodno ceno prodajali kartice sim z nekaj gigabajti prenosa podatkov in mogoče še kakšno vključeno storitvijo za tistih nekaj dni. Ja, Evropejci večinoma že zdaj nimamo težav in naslednje leto jih sploh ne bomo imeli več, vsi drugi iz Azije, Amerike ali od kod drugod pa zagotovo plačajo kar precej za roaming ali pa so polovico časa brez uporabne povezljivosti.
Razen treh ustvarjalcev portalov Tehnozvezdje in Mobile.si ter skoraj še edinega tehnološkega novinarskega svobodnjaka, v Barceloni tokrat ni bilo slovenskih novinarjev. Prejšnja leta se nas je vedno nabralo vsaj kakšnih sedem ali osem, včasih tudi več. Precej klavrna podoba množičnih medijev in njihovega odnosa do največjih dogodkov v panogi. Seveda bo kdo rekel, da ni bilo na sejmu »nič pametnega«. Ampak tak izgovor poslušam že leta in je vedno enako nesmiseln. Kdor hoče videti in vedeti, kaj se v tej industriji dogaja, kako glavni igralci formulirajo in potiskajo naprej svoje agende, katere ideje doživljajo že drugo ali tretjo variacijo, mora kolikor toliko redno na MWC v Barcelono in na sejem IFA v Berlin.
Sam se zdaj odpravljam še na avtomobilski salon v Ženevi, ki se za novinarje začne v torek. Z upanjem, da bo tudi na njem videti kaj tehnološkega, mogoče celo sestavljenega v večjo temo, kot so bili električni avti na salonu v Parizu pred pol leta. Čeprav, po pravici povedano, za zdaj bolj kaže, da bo to običajna razstava evolucijskih novosti. Kakor koli, članki in videi o vseh mojih vtisih glede novosti bodo na Tehnozvezdju. Če kdo zmore podpreti tako poročanje s sejmov tudi v prihodnje, pa bom zelo hvaležen. Gumb podpri na dnu strani odpre formular za donacijo prek Paypala, vse je razloženo tudi tule. Vmes pa seveda spremljajte twitter in facebook, kjer bom, kot vedno, objavljal svoja opažanja. Hvala za vse klike, pohvale, kritike, vprašanja in podporo! Se beremo.
Brez komentarjev