Mar lahko gledam okrog vogala?
Matjaž Ropret 15. oktobra 2019 ob 06:44

Pomladi je bilo moderno predstavljati telefone in zapestnice z upogljivimi zasloni – mimogrede, nekatere od teh naprav še vedno niso prišle v prodajo –, nekje vmes so nekateri prešli nazaj na stari koncept dveh ločenih zaslonov, zdaj pa vidimo nove poskuse z ekrani na zadnji strani. Niti to ni novo, toda kolikor je atraktivno je tudi nesmiselno.

Nekaj tednov nazaj je Xiaomi pokazal ultradrag butični telefon Mi Mix Alpha, pri katerem se zaslon ovija okrog in okrog, samo na zadnji strani je po celotni višini dokaj ozek pas, v katerem so objektivi fotoaparata. Reč je hudo futuristična, samo spodaj in zgoraj je malo robu, ob straneh ga jasno ni čisto nič. Kje pa je prednost pred običajno zasnovo, pri kateri se zaslon ustavi najkasneje na sredini debeline (tako daleč so prišli pri Huaweijevem Mate 30 Pro), je že drugo vprašanje. Tistega, kar je zadaj, pač ne morem videti, če predmeta ne zasučem.

Podobno dilemo odpira najnovejša Nubia Z20 (Nubia je hčerinska znamka kitajskega podjetja ZTE). Ta telefon ima na sprednji stran 6,42-palčni zaslon OLED, zadaj pa še enega 5,1-palčnega, prav tako OLED. Nad njim je trojni fotoaparat. Naenkrat je lahko vključen eden od njiju in to po besedah proizvajalca »odpira povsem nov svet produktivnosti«. Češ, da je mogoče imeti odprtih več (no, dve) aplikacij naenkrat in jih uporabljati »brez prekinitev«. Hja, telefon je treba obrniti okrog in vključiti drugi zaslon, to verjetno vzame več časa, kot na prvem (in običajno edinem) skočiti v tisto drugo aplikacijo. Kaj pa vem, treba bi bilo poskusiti. Zelo očitna prednost je seveda uporaba glavnega fotoaparata z vsemi njegovimi objektivi in višjo kvaliteto za selfije, video klice in ostalo. Poleg tega pa so lahko stalna obvestila z uro (always-on display) na obeh prikazovalnikih, da ničesar ne zamudiš, ne glede na to, kako telefon odložiš. Verjetno pa je tudi dodatna poraba baterije dvojna.

Ima pa Nubia Z20 zaradi zaslonov na obeh straneh dobrodošlo lastnost, ki sem jo že prej pričakoval pri kakšnem telefonu, a je še nisem dočakal. Oba stranska predela vsebujeta čitalnik prstnih odtisov, zato je ta vedno na dosegu, ne glede na to, kako zadevo držiš in v kateri ekran zreš. Pa tudi sicer je fon s procesorjem Snapdragon 855 Plus, 8 GB pomnilnika in 128 GB shrambe ter baterijo s kapaciteto 4000 mAh in možnostjo hitrega polnjenja kar v zgornjem zmogljivostnem razredu. Zato se zna zgoditi, da ga bo kdo prej kupil zaradi teh lastnosti, ker naj bi stal 550 evrov, kot zaradi tistega sekundarnega zaslona.

Že pred dobrim mesecem je IFA prinesla tudi LG-jev G8X. To je pravzaprav telefon (lahko tudi samostojen) z ovitkom, ki vsebuje dodaten (identičen) zaslon. Prav tako OLED. Ideja je, da bi na vsakem imel aplikacijo v polni velikost in bi tako lahko počel stvari, ki jih drugače na mobilni napravi težko, denimo prenašal podatke v preglednico, sestavljal prezentacijo, montiral video in urejal fotografije in kdo ve, kaj še vse. Morda gledal video in si hkrati delal zapiske. Ali pa na enem zaslonu imel igro, na drugem pa njene komande in možnosti. Potencial je, enako pri Microsoftovem prototipu Surface Duo, kjer sta oba zaslona vgrajena v eno napravo, ki pa prihaja v prodajo šele čez dobro leto. Toda LG-jeva programska implementacija na sejmu ni delovala najbolje, morda bo končni, prodajni različici toliko dodelana, da bo dejansko uporabna. Je pa taka naprava za današnje standarde dokaj debela.

Še vedno vsake toliko časa vidimo tudi kakšen izdelek, kjer je odzadnji zaslon s tehnologijo e-črnila (e-ink). Nekoč je bil to ruski Yotaphone, zadnji primerek sem zasledil pri Hisensu. To je zanimivo za branje daljših besedil, a popolnoma komično za vsakršen drug namen, ker je ločljivost nizka, kontrasti slabi, osveževanje se ne meri v sličicah na sekundo, ampak sekundah na sličico, in slika je seveda črno-bela oz. sivinska. Problem tovrstnih telefonov pa je vedno znova še v tem, da preprosto niso dobri v svojih osnovni funkciji in zato nikogar ne premami ta dodatna zmožnost na hrbtišču. In v tem je eden glavnih problemov vsega skupaj. S takimi triki večinoma poskušajo proizvajalci, ki drugače ne morejo (več) opozoriti nase. Tako sicer na kratko pritegnejo nekaj pozornosti, toda prav dosti jim ne pomaga, saj večina kupcev še vedno želi nekaj solidnega na vseh področjih, ne dodatnega zaslona, ki nekaj dni služi kot glavna atrakcija, nato pa samo še kot stalen opomnik na vse hibe. Kaj zanimivega že mora priti naokrog vsake toliko časa, a še bolj dobrodošla bi bila večja konkurenca med res izpopolnjenimi telefoni, kjer postaja že prav dolgočasno malo izbire.   

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja