Mar bi denar raje investirali v prepričljivejši scenarij (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 25. junija 2024 ob 06:05

Atlas je tipičen primer filma, ki dokazuje, da slavna osebnost ne more narediti uspešnice, če zgodba »smrdi« pri temeljih.

Toliko recikliranja že davno nezanimivih idej o umetni inteligenci že dolgo nisem videl na enem kupu. Pravzaprav je čudna mešanica zlobe in filozofske ugotovitve, da je človeštvo samo sebi največji sovražnik, torej ga je treba uničiti, na eni strani, ter brezmejne ljubezni do ljudi na drugi. V filmu sta umetni inteligenci dve. Izrojena gre po poti terorizma, medtem ko se je ona dobra v robotskem eksoskeletu sposobna žrtvovanja za višje cilje in je neskončno zaljubljena v svojega pilota. Kje sem že to videl ali prebral?

Prav nič ni narobe z idejo. Slaba je izvedba. Kot bi se igrali z našo inteligenco. Zaradi dogodkov v preteklosti zafrustrirana Atlas (Jennifer Lopez) dela kot nadvse pametna analitičarka v globalni organizaciji za boj proti pobegli umetni inteligenci. Večkrat se je prijavila v posebno enoto in bila zaradi čustvene nestabilnosti zavrnjena. Ko končno ugotovi, na katerem planetu se skriva android Harlan, izdelala ga je njena mati in je zatorej najbližje njenemu mlajšemu bratu, dobi možnost, da se kot svetovalka pridruži enoti »rangerjev«. Od tu naprej gre vse narobe. Harlan (Simu Liu) uniči ladjo in vse vojščake, Atlas pa se potem pol filma upira, da bi se preko možganske povezave povezala z dobro umetno inteligenco v edinem še delujočemu bojnemu stroju. Izkaže se, da je Harlen orkestriral čisto vse, saj za načrt uničenje človeštva potrebuje varnostne kode za vstop na s ščitom zaščiteno Zemljo in rakete z orožjem masovnega uničenja, ki so bile na ladji v primeru, da ga rangerji ne bi ujeli.

Zgodba je silno predvidljiva in obenem skup zmetana iz vseh vetrov. Polno je »de ja vujev«, propadlih poskusov humornih vložkov in slabega igranja. Lopezova nikogar ne prepriča, da je pametna bojevnica, prej nevrotična gospodinja, kar gotovo ni bil namen. Skupaj jo držijo zgolj učinki, ki so edina svetla plat filma, čeprav se na trenutke zdi, da so malo pretiravali z računalniško generirano sliko.

Vse pogosteje se ne morem znebiti občutka, da »pretočniki« v želji po čim večjem obsegu lastnih vsebin, zanemarjajo kakovost. Ne bi bili prvi. Po podobni poti gredo filmski studii, zato vidimo, kam gre takšen pristop. Namesto da so plačali drago Lopezovo, bi raje izbrali nadobudno in predvsem cenejšo ter manj muhasto mlado igralko, ki bi se v tej (preprosti) vlogo ravno tako dobro izkazala in privarčevan denar namenili scenaristom, da bi ti ustvarili poglobljeno in manj banalno zgodbi, pri kateri takoj veš, kako se bo končala. Verjamem, da bi na ta način naredili boljši film od dotičnega, ki gre zelo hitro v pozabo!

Kaj: celovečerni film Atlas

Kje: pretočnik Netflix

Ocena 2: Pod bleščečim celofanom zvezdnice in učinkov, se skriva nadvse puhla zgodba.

Priporočilo: Pravijo, da je primerno za starejše od 13 let. Bo kar držalo, saj je težko gledati Lopezovo med neprepričljivim odporom sprejeti pomoč dobre umetne inteligence.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja