Ko je kriza, je marsikaj dovoljeno, vsi mi pa moramo brez besed ubogati kapitana. Čas za analizo njegovih dejanj bo prišel, takrat pa bomo morali paziti tudi, da ne bomo pod pretvezo skrbi za javno zdravje izgubili še kančka zasebnosti!
Uporaba lokacijskih podatkov operaterjev za boj proti koronavirusu, kar naj bi po ukazu Benjamina Netanyahuja začeli uporabljati v Izraelu, je vsekakor mogoča. Operaterji so dolžni več mesecev hraniti podatke o baznih postajah, na katere je bil priključen telefon določenega uporabnika. Če je doma, potem je njegov telefon ves čas povezan z eno, ko se premika, skače iz ene na drugo, zato je mogoče z večjo ali manjšo natančnostjo določiti, kje se je uporabnik gibal. V urbanih središčih bolj, na podeželju pa manj natančno. Tako pridobljeni podatki pa so uporabni najmanj za dva namena. Ugotoviti, kje je v preteklih dneh bila okužena oseba, da lahko pristojni preprosteje, hitreje in bolj natančno opozorijo ljudi, s katerimi je morda stopila v stik. Seveda pa tudi za takojšnje dobivanje opozoril, da nekdo krši predpisano samokaranteno.
Pristop nedvoumno krši kopico zakonov, takšno sledenje je namreč v normalnih časih dovoljeno izključno na podlagi sodnega naloga, vendar smo že velikokrat videli, da je v izrednih razmerah mogoče pravzaprav vse. Manj verjetno ta čas pri nas, kajti infektologi nam zagotavljajo, da sledenje okuženim nima več smisla, a nikoli ne reci nikoli. Verjetno bi tudi v danem položaju tak predlog sprejeli, saj je med nami še vedno veliko posameznikov, ki se požvižgajo na pozive oblasti. Vse lepo in prav, a ko bomo prebrodili najhujše, bomo morali vztrajati, da oblasti pristojnosti povrnejo na predkrizno raven.
V običajnih okoliščinah bi se nam tudi zdelo nezaslišano, da politiki na visokih položajih (pa tudi tisti na nižjih) kličejo predsednike uprav največjih internetnih ponudnikov in od njih zahtevajo to ali ono. Kar je minuli teden počel evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ko so omrežja v Evropi postala preobremenjena in se je kot rešitev nakazovalo privzeto poslabšanje kvalitete videa v ključnih spletnih storitvah. Manjka le še poziv, ki bi lahko bil, podobno kot pri netflixih in youtubih, »prostovoljna obveznost«, naj operaterji iz prometa izločajo torrente ali upočasnjujejo igričarske pakete v podatkovnem toku. Najbrž bi zdaj rekli, »kriza je, treba je obvarovati internet, da ga sploh imamo in lahko dela (od doma),« in zagotovo mora biti zanesljivo delovanje celotnega sistema prioriteta. Vseeno pa tudi tu so meje, do kam lahko oblasti gredo, in po koncu vsega tega se moramo upreti kakršnim koli težnjam, da bi zunanje vmešavanje v internetni promet postalo stalna praksa. Internetna nevtralnost bo na preizkušnji, to si upam napovedati, in znova se bo treba boriti zanjo.
Več o trenutnem »reševanju« interneta in razmislekih, ki bi morali slediti, tudi o dodatnih investicijah v slovenska omrežja ter spet malo bolj ambicioznem odpravljanju digitalne ločnice, smo z voditeljema Marušo Kerec in Anžetom Tomićem premleli v prvi »krizni« oddaji Odbita do bita na Valu 202.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Dodaj link od radio oddaje.
Saj je povezava do podkasta, bi morala biti še kakšna druga?
Zej nam bojo vse sorte “naložl”. Upam, da bomo po koncu korona krize bolj uspešni, kot pri kriznem davku na dodano vrednost.