Makro fotografija: Kateri telefon se najbolje obnese?
Marjan Kodelja 15. marca 2021 ob 06:30

Bližinska (makro) fotografija je silno zabavna reč, kajti če niste ravno tehnološko v kameni dobi, imate sredstvo za fotografiranje vedno na dosegu roke! Govorim kakopak o pametnem telefonu. V zadnjem letu sem preizkusil mnoge, tudi takšne z namensko makro kamero. Kateri se je obnesel najbolje?

Večina sodobnih telefonov ima več kamer in vse so do nekje primerne za makro fotografijo. Odvisno od učinka, ki ga želite doseči. Zato je pomembno, da na prizoru poskusite vse in se preveč ne zanašate na predloge umetne inteligence. Ko zazna, da je predmet blizu (makro način), običajno preklopi na ultraširokokotni objektiv. Ne vem za vas, a jaz si tega ne želim. Zato raje fotografiram brez njegove pomoči. Največkrat z glavno kamero, ko želim zajeti majhne podrobnosti, uporabim kamero z optično povečavo (teleobjektiv), medtem ko širokokotno in makro kamero uporabim redkeje oziroma (skoraj) nikoli.

Namenska makro kamera. Zakaj sploh?

Zadnje čase imajo naprave srednjega in nižjega cenovnega razreda v fotografskem sklopu makro kamero. Ne rečem, da kakovostna ne bi imela smisla, a žal v praksi ni tako. Vse (ali skoraj vse) imajo namreč 2-milijonsko tipalo, kar je po mojem mnenju za sodobne razmere neprimerno. So slabše občutljive na svetlobo, imajo zelo povprečno optiko in še težave z ostrenjem.

Leva fotografija, z opazno boljšimi detajli, je posneta z glavno kamero, desna pa z makro kamero.

Makro kamere trpijo za pomanjkanjem ločljivosti, kar se pozna v manj izrazitih podrobnosti. Medtem ko so prašniki in pestiči cveta gozdne jagode ter podrobnosti na cvetnih listih na levi fotografiji lepo vidne, so na desni manj izrazite, zamazane ali pa jih preprosti ni. V tem primeru sta bili obe fotografiji posneti s telefonom Huawei P40 Lite (48-milijonska glavna kamera) in očitno je, da so barve na desni poudarjene (bolj nasičene) in zato manj naravne, pa tudi dinamični razpon je slabši.

Znova levo glavni, desno makro objektiv.

Kar se tiče podrobnosti, se podobno (slabo) obnese makro kamera Nokie 5.3. Ta sicer ne popravlja barv, jih ne poudarja, a je očitno manj barvne dinamike. Na fotografiji 13-milijonske glavne kamere (levo) je namreč veliko več odtenkov med rjavim središčem in svetlejšimi svilnatimi nitkami semen. Deluje mi nežnejše in ne tako strupeno »hladno«, čeprav vsaj pri tej primerjavi pomanjkanje podrobnosti ni tako izrazito, a se vidi, denimo pri konici skoraj v sredini fotografije.

Levo glavna, desno makro kamera.

Še zadnja primerjavo med glavno in makro kamero tokrat LGjevega telefona K52. Fotografija makro kamere je opazno bolj anemičnih barv in občutno manj ostra kot fotografija 48-milijosnke glavne (levo). Kot bi to gledali skozi umazano steklo.

Osrednja težava večine makro kamer je ločljivost. Dva milijona slikovnih pik je občutno premalo, da bi bila fotografija uporabna za karkoli drugega kot za prikaz na majhnem zaslonu. Zato ne vidim resne potrebe. Iz primerov je namreč očitno, da mnogo boljšo fotografijo naredi glavna kamera in če hočete enako raven povečave in enako kadriranje, potem naredite izrez iz nje. Če ne boste  pretiravali bo imela večjo ločljivost, lepše barve in večjo dinamiko od najboljšega česar je sposobna namenska kamera za bližinsko fotografijo.

Glavna ali kamera z optično povečavo?

Odgovor je pragmatičen. Odvisno od prizora, svetlobnih razmer in predvsem razlike med kakovostjo glavne in kamere z optično povečavo. Ali digitalno v primeru, da je tipalo »veliko« in so svetlobne razmere dobre. (Dokaj dober) primer tega je kamera s povečavo telefona Samsung Galaxy S21+ (in že prej S20+), kajti razen majhne optične povečave, je za 3-kratno hibridno zaslužen izrez iz tipala. Fotografije v nadaljevanju so nastale s pomočjo različnih modelov treh najbolj znanih izdelovalcev. Skupna jim je konfiguracija glavne, širokokotne in vsaj ene kamere z optično povečavo, kakovostnega tipala, zmogljivega procesorja in kolikor toliko podobnih barv, ne glede na uporabljeno kamero.

Tu si sledijo Samsung Galaxy Note 10, Galaxy S21+ in Huawei Mate 20 Pro.

Na gornjih fotografijah je vidno pregovorno Samsungovo ostrenje, ki je bilo pred časom očitno tudi za Huaweieve premijske modele. Nekaterim je to všeč, prav tako je takšna fotografija lepo vidna na dobrem zaslonu telefona, vendar ko jo povečate ali prikažete na večjem zaslonu izgubi nekaj prvotne čarobnosti. Še posebej je to res v primeru hrošča na listih rožmarina, kjer pa ne gre zgolj za pretirano ostrenje, temveč tudi za pretirano nasičene barve. Naravne barve preprosto niso takšne – velja tudi za popek in cvet hibiskusa, ki sta bila v resničnosti nekaj odtenkov svetlejša. Konca sveta pa zaradi tega ne bo. V vseh teh primerih so fotografije narejene s kamero z 2- ali 3-kratno povečavo.

Huawei P30, P30 Pro in P40 Pro.

Vse gornje fotografije so posnete s telefoni Huaweija in uporabo največje možne optične povezave. Pretirano ostrenje je že manj očitno, barvna dinamika dobra, čeprav so barve vseeno za odtenek bolj izrazite kot v naravi. Bodimo realni. Kar se barv tiče, je podobno tudi v primeru Samsungovih telefonov. Nenazadnje ima (skoraj) vsak izdelovalec željo na zaslonu prikazati kar je le mogoče dobro fotografijo, ne oziraje se, če ni čisto »prava«.

iPhone SE (2020) ter dvakrat 12 Pro.

Od vseh treh fotografij je najbolj zanimiva skrajno leva, kajti Applov iPhone SE (2020) ima eno samo kamero, pa zato ne ustvarja slabših fotografij kot najboljši, najdražji in fotografsko najbolj razvpiti. Pri drugih dveh je uporabljena kamera z 2-kratno optično povečavo. Na videz se fotografije Applovih naprav ne ločijo dosti od fotografij Samsungovih in Huaweijevih telefonov oziroma so razlike v prid enim ali drugim majhne in večinoma nepomembne.

Sledijo primeri fotografij Huawei Mate 40 Pro (5x optična povečava) in Samsung Galaxa S21 Ultra (glavna in 10x optična povečava).

Za konec še primeri bližinskih fotografij najbolj »svežih« naprav. Naj mi oprostijo, vendar čeprav dobre, se mi zdijo fotografije Huaweija Mate 40 Pro manj všečne od predhodnikov. Gosenica se mi zdi preveč izostrena. In kaj porečem na Galaxy S21 Ultra? Ob obeh mi je bolj všeč bližinska fotografija glavne, kot kamere z 10-kratno povečavo, kajti na slednji je za moj okus preveč šuma!  

Do neke mere je vseeno, kateri telefon imate v roki. Z vsakim vam lahko uspe odlična bližinska fotografija, jasna, polna podrobnosti in naravnih barv. Pri cenovno dostopnejših modelih se le izogibajte makro kamere, kajti vsi trije modeli imajo najmanj solidno glavno kamero, pri ostalih pa preizkusite vse in izberite fotografijo, ki je najbolj uspela. Glavni nasvet, ko gre za bližinsko fotografijo, je dokaj preprost. Prizor čim večkrat fotografirajte! Ena od fotografij bo gotovo izstopala!

Tukaj smo se ukvarjali še z zumom oz. teleobjektivi v telefonih.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja