Majhni in poceni električni avtomobili bodo najbrž ostali privid
Matjaž Ropret 17. septembra 2022 ob 05:57

Še preden je prevažanje na elektriko začelo postajati vsakdanje smo s prijatelji in znanci večkrat družno ugotavljali, da bi za drugo vozilo pri hiši z veseljem kupili baterijski avto, ki bi stal največ toliko kot spodoben Clio ali kaj podobnega. Te sanje se v približno petih letih, odkar nas je taka prihodnost začela mikati, niso uresničile in se verjetno še lep čas ne bodo.

Pravzaprav so bile naše predstave vsaj delno napačne. Mislili smo, da imajo električna vozila večji smisel v lokalnih okoljih, za vsakodnevna opravila, ker doma za krajše razdalje ni težave polniti, skoraj nikoli jih ne bi bilo treba priklapljati na javnih polnilnicah in s takimi vozili bi izboljšali zrak v posameznih okoljih. Morda ga imajo, vendar v kakšni drugačni obliki. Za električne avtomobile se je izkazalo, da vstopni cenovni prag ostaja absolutno previsok. Zato majhnih (po dimenzijah in po kapaciteti baterij) skoraj nihče ne izdeluje. In tisti, ki razmišljajo o nečem električnem, potem raje preskočijo osnovni nivo in se odločijo za nekaj, kar daje dovolj baterijske zaloge tudi za daljše izlete in potovanja. Kajti »osnovni« z omejenim dosegom se marsikomu zdijo izdelki s preslabo vrednostjo. Ko smo enkrat na 40 tisočakih, jih je pač bolje dodati še pet ali deset za nekaj res uporabnega. Tako je verjetno najbolj pogosto razmišljanje.

Ironija električnih vozil je, da po eni strani ponujajo precej manj dosega kot tista z motorji na notranje zgorevanje, in še energijsko zalogo jim polnimo počasneje, toda »splačajo« se pretežno tista z večjimi baterijami in za tiste uporabnike, ki se vozijo veliko in s si tem morda povrnejo višjo nakupno ceno skozi razliko v ceni energenta. Malčki so preprosto neekonomični, nerentabilni in dejansko izbira samo za kupce, ki si jih omislijo iz drugih vzgibov, ne strogo racionalnih. Vsaj pri zdajšnjih cenah, a te se od takrat, ko smo si jih začeli želeti, niso nič približale »klasiki«, v zadnjem obdobju se je prepad le še povečal.

Ne upam napovedovati prihodnosti, situacija v svetu je zadnja leta preveč nepredvidljiva. Že jeseni lahko pridejo nič kaj prijetni časi. Ne vem, ali bo morebitna oz. kar verjetna recesija pomenila, da se bodo morda določene surovine pocenile in bo izdelava baterij (in še česa) tudi postala cenejša, ali pa se bo zgodilo ravno obratno. Ne vidim pa veliko možnosti za bistven padec cen v prihodnjih letih. Povsem možno je, da se je obdobje »poceni« avtomobilov za vedno končalo. Kakršnih koli, tudi na bencin in dizel. Vendar industriji najbrž ne bo v interesu ponuditi res poceni električnih, četudi bi jih bilo nekoč mogoče izdelati. Ko se korporacije enkrat navadijo na visoke marže in na prodajanje izdelkov iz višjih cenovnih razredov, je težko iti nazaj na nižje nivoje. Že tako ali tako večina proizvajalcev sili v prestižne kategorije. Verjetno bodo tudi količine manjše, ta upad pa je najlažje kompenzirati z višjimi cenami. Tam nekje za leto 2025 sicer več proizvajalcev, denimo koncerna Volkswagen in Hyundai, menda tudi Tesla, načrtuje manjše električne modele, ki bi bili tudi cenejši od zdajšnjih. Seveda bi si večina želela nečesa za približno 20 tisoč evrov, povsem mogoče pa je, da bomo znova dobili nekaj za 30 tisočakov in več. Upanje seveda ostaja.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kot sem že nakazal, pa se bo lokalna e-mobilnost verjetno zgodila oz. se marsikje že dogaja, vendar na taka, ko smo jo morda pričakovali. Torej ne z avtomobili, temveč z drugimi električnimi prevoznimi sredstvi za t. i. mikromobilnost. E-kolesa, e-skiroji, morda tudi mali dvosedežniki v slogu Twizyja, če bodo na voljo po razumnih cenah, in še kaj podobnega bo vsaj v mestih in okolici tisto, s čimer se bomo vozili po opravkih. Verjetno vsaj do določene mere tudi na podeželju, čeprav je seveda tam avto precej bolj nujen pripomoček. Morda si jih bomo tudi tu delili oz. izposojali za tiste ure, ko jih bomo potrebovali. V nekaterih zahodnoevropskih državah je prodaja e-koles v zadnjih dveh letih naravnost eksplodirala. Tudi v Sloveniji, vendar je tukaj zagotovo večina koles namenjenih rekreaciji, ne vožnji v službo ali v podobni vlogi kot so mestna za izposojo. Toda evropska avtocentričnost bo morda, tudi zavoljo draginje, počasi začela popuščati.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.