Večkrat smo že pisali nekrolog majhnim zmogljivim telefonom, vseeno pa je vedno kakšen primerek vztrajal na trgu. Tudi po slovesu malega Zenfona, če Asus ne bo presenetil s čim v prihodnjih tednih ali mesecih, ostane vsaj še Sonyjeva Xperia in pogojno Googlov Pixel, morda sem še katerega zgrešil, toda ni mogoče zanikati, da vse več pomembnih proizvajalcev to nišo opušča. Hkrati pa tudi tisti modeli, ki jih še lahko označimo za majhne, po mojem mnenju ne dajejo prave ergonomske prednosti pred velikimi. Izjema so prepogljivi, ki se zložijo na polovično višino.
Z velikimi telefoni je kot z SUV-ji na avtomobilskem področju. Ves čas poslušamo in beremo pridušanje nad njimi, toda v prodajnih statistikah, ki so praktično edine zveličavne za odločanje proizvajalcev glede naslednjih modelov, že leta kraljujejo in le še krepijo svoje pozicije. Domnevamo lahko, da se niti (pretežni) del glasne manjšine pri dejanskem kupovanju ne drži tega, kar na družabnih omrežjih domnevno zagovarja. V kolikor bi Apple, Asus in ostali prodali dovolj, ne bi pošiljali malih modelov telefonov na smetišče zgodovine. Toda vsi po vrsti so bili v zadnjih letih prodajni flopi.
Ali kamere ali ergonomija
Lanski Asus Zenfone 10 (kot tudi pred njim skoraj identični Zenfone 9) je bil eden zadnjih, pri katerem diagonala zaslona ni presegla šest palcev oz. dobrih 15 cm, hkrati pa je nudil vrhunske zmogljivosti in druge lastnosti, ki pritičejo telefonu višjega cenovnega razreda. Ne vemo, kakšne so bile prodajne številke, a v Sloveniji skoraj zagotovo butične. Večkrat sem komu priporočal dotična modela, poznam pa dva uporabnika. Osebno se mi zaslon zdi premajhen, meja sprejemljivega je zame začne pri 6,1 ali 6,2 palca diagonale. Tu nekje so denimo oba manjša iPhona, Samsung Galaxy S24 (in njegovi predhodniki), Xiaomi 14 (in, spet, predhodni modeli) ter še kakšen.
Od omenjenih ima vsaj polovica po mojih opažanjih določen, težko obhoden problem. Če namreč želi proizvajalec vanje vgraditi enak foto-video sklop (torej kamere) kot v večji, zares paradni model, je ta element na hrbtišču telefona velik in zelo izbočen. Konkretna primera tega sta iPhone 15 Pro in Xiaomi 14. Njuna fotografska izboklina je izdatna, tako po površini kot po debelini, izstopanju iz osnovne linije ohišja telefona. To povzroči dvoje. Prevesi težišče telefona na zgornji konec in tako ni več dobro uravnotežen, kar se pozna pri običajnem, pokončnem držanju. Medtem ko je med držanjem v vodoravnem položaju, denimo med gledanjem videa in igranjem iger, tista izboklina moteča, ker je preprosto telefon premajhen, da bi ga bilo mogoče prijeti na način, da bi se ji izognili. Mali Galaxyji S in iPhoni se tej težavi izognejo, ker imajo bistveno manjše in manj štrleče elemente za kamere. Zaradi česar pa v vsakem testu ugotavljamo, da je treba biti, morebiti z izjemo glavne, pripravljen na kompromise pri kvaliteti fotografij in videa, pri drugem tudi denimo manjka teleobjektiv. Kaj komu prevlada, se mora odločiti sam.
Za v žep prepogljivi
Vendar tudi za uporabnike, ki jim zmogljivost kamer ne predstavlja najvišje prioritete, želijo pa v žepu nekaj čim manjšega, že nekaj let obstaja dobra alternativa. Namreč preklopni telefoni. Prepogljivi zasloni so omogočili, da so se vrnili, vendar v drugačni izvedbi kot nekoč, ko je spodnjo polovico zasedala fizična tipkovnica. Taka naprava je zaprta res nekoliko debelejša, vendar iz generacije v generacijo tanjša, in vendarle toliko manjša od telefona celotne dolžine, da s tem več kot kompenzira nekaj mm dodatne debeline. Seveda tovrstni ne rešujejo težave enoročne uporabe, ker so običajno še daljši od »klasike«, in je tako kvečjemu težje doseči robove zaslona, vendar imam občutek, da se večina ne pritožuje nad večjim zaslonom, temveč prej nad tem, da zadeve ne more pospraviti v žep.
Pogosto zasledim vprašanje, zakaj določen cenejši telefon ni manjši od dražjega »brata«. Glavna razloga sta povsem jasna in lahko razložljiva. Izdelava manjšega telefona pomeni optimizacijo notranje shematike, kar zahteva več načrtovanja, nestandardne in s tem dražje sestavne dele, zahtevnejšo proizvodnjo, naprednejše materiale ohišja (ki ga stanjšajo) in tako naprej. To telefon bistveno podraži in pri cenejšem modelu ne pride v poštev. Zato bo ugodnejši od dveh podobnih, še posebej, če imata enako velik zaslon, skoraj brez izjeme večji. Pri dražjem so izvedli optimizacijo na manjše mere, pri cenejšem je niso. Drugi razlog je v bateriji. Poceni telefon lahko s kombinacijo povprečno zmogljivega, a energijsko učinkovitega procesorja, in dokaj velike baterije dosega dvodnevno, morda še daljšo avtonomijo delovanja. Proizvajalec pa ima tako na voljo vsaj eno resno prednost pred drugimi, tudi precej dražjimi, ki jo lahko izpostavlja v oglasih.
Baterija, baterija in še enkrat baterija!
Nasploh je trajanje baterije tudi eden od razlogov za prodajni neuspeh malih (zmogljivih) telefonov. Četudi je na voljo hitro in pri nekaterih modelih še brezžično polnjenje, kar pomeni, da ni kakšne težave (v doglednem času) dopolniti baterije vsakič, ko njena napolnjenost pade za tretjino ali npr. pod 40 odstotkov, so uporabniške navade drugačne in se jih mnogi oklepajo bolj kot česar koli drugega. Telefon mora po mišljenju večine zdržati najmanj od jutra do večera in ker mali tega pogosto ne zmorejo, izpadejo iz nakupnega izbora. Nekateri uporabniki so morda kdaj poskusili, bili razočarani, in se naslednjič odločili za večji model, kot večina ostalih. Spremembe navad ne pridejo v poštev.
Dve leti sem kot primarni telefon uporabljal najprej prepogljivega (Huawei P50 Pocket), nato kompaktnega (Xiaomi 12) in znova preklopnega (Samsung Galaxy Z Flip5), ter pri vseh imel podobno rutino polnjenja od cca 60 do 90 odstotkov dvakrat ali trikrat dnevno. Kar me ni motilo, razen takrat, ko sem bil cel dan na terenu in nisem imel ves čas pri roki polnilnika, padanje odstotkov v bateriji pa je bilo zaradi intenzivne uporabe še hitrejše. Zagato se sicer da brez večjih težav rešiti z zunanjo baterijo v nahrbtniku, a če je ni treba prenašati s seboj ali če je lahko manjša (ravno toliko, da je), seveda še toliko bolje. Zadnja dva meseca uporabljam enormen telefon (Nubia Z60 Ultra) z baterijo kapacitete 6.000 mAh, ki jo težko spraznim za več kot 40 odstotkov v celem dnevu, kar pomeni, da ga enkrat dnevno – v desetih minutah ali manj – napolnim od približno 50 ali 45 na 85 odstotkov. Popolnoma brezskrbna uporaba, poleg tega, da je zaslon opazno večji kot pri vseh prej omenjenih (in celo brez luknje za selfijevsko kamero). Prepričan sem in prodajne številke to potrjujejo, da ravno omenjeni dve lastnosti največ pomenita veliki večini kupcev.
Naslovna fotografija: Asus
Brez komentarjev