Majhen, poceni, električen – Ideal, ki se nam še naprej izmika (#video)

Ves čas ponavljamo, da manjkajo električni avtomobili za množice. Predvsem z dostopno ceno, a hkrati pogrešamo več predstavnikov nižjega razreda, karavanov, »družinskih« SUV-jev (s sedmimi sedeži). Pa je res ponudba tako skromna in koliko se bo v letu ali dveh izboljšala? Poglejmo tokrat manjše avtomobile, s kakršnim se vozim od konca januarja naprej.

Čeravno »športni terenci« oz. križanci dominirajo na prodajnih lestvicah, se nižji razred – v Sloveniji Cliov ali Polov, v Evropi pa lani razred Peugeota 208 – še vedno dobro drži. Veliko kupcev seveda prevzemajo nekoliko višji in daljši mali SUV-ji, kot so Captur, T-Cross in podobni. Pri obojih je, kot bomo videli, ponudba električnih zares ni posebej obširna. Nekateri bi radi še manjši, prave mestne avtomobil(čk)e, kakršna sta Spring in Twingo, toda realnost je, da se tovrstni modeli že v bencinskih izvedbah v Sloveniji skoraj nikoli dobro prodajali, redke izjeme so (denimo prvi Twingo), kajti večini se je običajno zdelo bolj smiselno kupiti za razred večji, bolj uporaben, zmogljiv, udoben, tehnološko opremljen in varen avto za ne veliko več denarja. Prostor pač ni bistven problem, ker nimamo velemest. Tudi nižji razred je v električnem svetu še nekoliko zapostavljen, razloga sta verjetno predvsem v tem, da je težko izdelati nekaj, kar ni (čez palec) za deset tisoč evrov dražje od primerljivega (v nekaterih primerih kar enakega) bencinskega modela, in da baterijske kapacitete, sploh pri lovljenju nižje cene, ne omogočajo velike vsestranskosti, temveč v najboljšem primeru še kakšen malo daljši izlet poleg vsakdanjih voženj v službo in po opravkih. Počasi se proizvajalci začenjajo ukvarjati tudi s tem področjem, vendar res počasi.

Aktualni modeli

Začnimo s klasičnimi (petvratnimi) kombilimuzinami nižjega razreda. Še vedno predstavljajo prvo asociacijo, ko se pogovarjamo o »majhnih in poceni« električnih avtomobilih. Žal drugega pogoja ne izpolnjuje noben, kajti vsi po vrsti so dragi, lahko samo upamo, da se to v prihodnjih letih spremeni.

Peugeot e-208 in Opel Corsa-e

Ta dva dajemo skupaj, ker sta v osnovi enaka, z identičnim pogonom (baterijo s 45 kWh kapacitete in motorjem s 100 kW moči) in še čim, na zunaj pa različna. Čeprav je abecedno prej O, je tokrat Peugeot spredaj, ker je lanski evropski prodajni prvak. Kot model z vsemi pogoni, ne samo električnim, je bil najbolje prodajani avto na stari celini, a tudi kot baterijski je bil prvi v svojem razredu. Ne ravno presenetljivo, saj ponuja zmes ravno še zadosti velikega dosega – po naših izkušnjah nekje med 250 in mogoče 300 km poleti ter 180 in 220 km pozimi) – atraktivnega oblikovanja, za nepremijski avto zelo izborne notranjosti (pri višjih opremah), solidne tehnološke opremljenosti in dobrih voznih lastnosti. Posebnost sta seveda majhen, nizko postavljen volan, in pa 3D-merilniki (učinek ustvarja projekcija drugega zaslona, ki je postavljen pod kotom 90 stopinj) pri bolje opremljenih. Cena za take je resda blizu 40 tisoč evrov (ob standardnih popustih, kakšnega testnega se da najti ceneje), a glede na konkurenco niti ne izstopa.

Corsa-e se lahko pohvali s ponujanjem enakih vozniških užitkov in primerljivim dosegom (baterija, motor in vse ostalo je pač enako), občutek v tem avtu in tudi pogled nanj pa je povsem drugačen. Če je e-208 seksi in je zaradi tega treba sprejeti kakšen kompromis pri vozniškem položaju (toda, komur ustreza oz. si ga lahko pravilno prilagodi, bo še posebej med ovinki zares užival), pa je Corsa klasična, kot se le da. Standarden položaj, velik volan, lična, vendar neizrazita armatura in ostali elementi. Nič drznega ali takega, kar bi razdvajalo. Škoda je, da so nekateri detajli slabo premišljeni, denimo površina za levo nogo, ki je dovolj velika samo z tiste s številkami pod 40, in ozko odpiranje zadnjih vrat. Prav tako moti, da trifaznega (11 kW) polnjenja ni v osnovni opremi, kot je pri Peugeotu (a ga predvidoma tudi ne bo več po prenovi, ki prinaša nekoliko večjo baterijo). Čeprav po ceniku s primerljivo opremo izpade malenkost cenejša, so popusti v salonu za e-208 boljši, poleg tega za Corso-e že nekaj mesecev ni dobav.

Obadva naj bi v prihodnjih mesecih dobila nekoliko večjo baterijo in močnejši motor. Baterija bo premogla 48 kWh neto zaloge namesto zdajšnjih 45 kWh, kar je dobrodošlo, četudi ne revolucionarno. V praksi bo po mojih izračunih prispevalo kakšnih 15 do morda 25 km več dosega. Moč bodo povečali na 115 kW, za kar prave potrebe ne vidim.

Renault Zoe

Nekdaj najbolje prodajani električni avto v Evropi je z drugo generacijo (lahko sicer razpravljamo, koliko je bila ta zares nova), predstavljeno konec l. 2019, nepričakovano hitro potonil, namesto da bi se še naprej vsaj boril za visoke pozicije, če že ne bi več prevladoval. O razlogih, zakaj se je to zgodilo, smo že pisali. V Sloveniji so ga umaknili iz prodaje, kar je seveda škoda, že zaradi konkurence, toda v primerjavi z zgornjima dvema je bila njegova skoraj edina prednost (poleg malce večje prostornosti, ki pa jo je negirala neprilagodljivost in zares trapasta višina sedežev in klopi) večja baterija in s tem daljši doseg.

Hyundai Kona

Eden bolj priljubljenih električnih modelov v Sloveniji v zadnjih letih. Prav tako kot Stellantis z znamkami Citroen, DS, Opel ali Peugeot ali pa BMW (in do določene mere Mercedes) med premijskimi znamkami, sta tudi Hyundai in Kia ubrala pot, da v posameznem modelu ponudita celotno paleto pogonskih možnosti. Tako je Kona, z izjemo nekaj kozmetičnih popravkov (maska, itd), enaka tisti z motorji na notranje zgorevanje. Zanimiva je predvsem z večjo od dveh kapacitet baterij (39 kWh in 64 kWh), saj ta ponuja več kot 400 km realnega dosega, vsaj poleti. Avto je tudi dokaj dobro tehnološko opremljen in nudi zgledne, če že ne vznemirljive vozne lastnosti, ima pa nekoliko majhen prtljažnik v primerjavo s konkurenco, ne najbolj blestečo plastiko v notranjosti in tudi oblikovanje ni vsem po godu, avtu se mu že nekoliko poznajo leta, predvsem pa, sploh z večjo baterijo, še zdaleč ni poceni, saj so cene okrog 45 tisoč evrov. Poleti ali jeseni prihaja povsem nova Kona, ki bo občutno, za 15 cm daljša, in bo s tem prestopila proti razredu višje, kjer je tudi sestrski Kiin model Niro EV. Mala baterija, ki je bila doslej premajhna, bo zrasla na 50 kW, kar bi že lahko bilo uporabno.  

Kia e-Soul

Nenavadno oblikovani SUV podobne velikosti kot Kona je bil Kiin baterijski adut pred Nirom. Zdaj slovenski uvoznik sploh nima cenika za ta model, četudi še ni dolgo od zadnje prenove.

DS 3 E-Tense, Opel Mokka-e in Peugeot e-2008

Še trije na enaki osnovi kot e-208 in Corsa-e, pa to še zdaleč niso vsi modeli iz skupine Stellantis, ki si jo delijo. Za širše množice sta bistveno bolj od avantgardnega in dražjega DS 3 zanimiva Mokka in 2008, ki sta prav tako kot Corsa in 208 pretežno identična izvedbam z motorji na notranje zgorevanje. Mokka je za približno 15 cm krajša, agilnejša in za moj okus oblikovno bolj zanimiva, kot Corsa bolj »konservativna« v notranjosti, se pa kompaktne mere poznajo na dokajšnji utesnjenosti za potnike. Peugetov SUV je precej bolj prostoren in že primeren za družinski prevoz, a ima žal premajhno baterijo za vse dogodivščine. S podobno zalogo, kot jo imata Kona ali Soul/Niro, bi bila zgodba povsem drugačna.

Za razliko od prej omenjenih malih kombilimuzin bo sicer letošnja prenova prinesla opazno večjo kapaciteto, vendar še vedno zgolj 51 kWh. Toliko bosta denimo deležna tudi baterijska Peugeot 308 in Opel Astra, oba kot kombilimuzina in karavan.

Prihajajoči modeli

Jeep Avenger

Enako baterijo z 51 kWh in motor s 115 kW bo imel vgrajen tudi mali Jeepov SUV, ki je postal evropski avto leta. Z le malo več kot štirimi metri dolžine je zelo obvladljiv, hkrati pa zaradi večje višine ponuja več prostora kot denimo e-208. Z višjo oddaljenostjo od tal je tudi bolj primeren za skoke z asfaltnih cest, četudi ni pravi terenski Jeep s štirikolesnim pogonom. Oblikovan je zelo všečno, tako zunaj kot znotraj, prihaja pa menda še pred poletjem.

Volkswagen ID.2All

Ta teden se je največ govorilo o tem »Polu«, ki ga je Volkswagen prikazal na dogodku v Hamburgu. V bistvu gre za konceptno vozilo, pri katerem ni povsem jasno, ali so sploh že upoštevali, da morajo vanj vgraditi še baterijo, motor, celotno elektroniko in še kaj. Toda v osnovi naj bi bil to »električni Polo,« ki bi pri štirih metrih in petih centimetrih dolžine ponujal prostornost Golfa (vključno s prtljažnikom, ampak počakajmo na pravi avto), in bi v osnovni izvedbi stal 25 tisoč evrov, ponujal pa bi 450 km dosega. Toda podobne obljube smo že poslušali v preteklosti in vemo, kako so se izšle. Za ID.3 so napovedovali, da bo pri dolžini Golfa prostoren kot Passat (no, ja) in da bo stal enako kot dizelski Golf, kar ne velja niti zdaj, ko so se avtomobili s termičnimi motorji bistveno podražili, še manj pa je bilo res ob prihodu na trg pred tremi leti. Tudi podatek o dosegu prav lahko velja zgolj za različico z večjo od predvidoma dveh kapacitet baterije, ki pa ne bo na voljo za omenjeno izhodiščno ceno. Sicer pa je avto zdaj klasična kombilimuzina, potem ko so jeseni 2021 na salonu IAA Mobility v Münchnu kazali študijo ID.Life, iz katere naj bi se razvil ID.2 kot nekakšen baterijski T-Cross. Toda novim šefom podjetja oblika te študije ni bila všeč in so zahtevali drugačno. Ali so jo na hitro zrisali na novo ali potegnili kakšno obstoječo iz predala, ne vem, upam pa, da bodo zadevo v dveh letih, kolikor naj bi še trajalo do prave predstavitve in začetka prodaje, še malo izpilili. Lahko jo zaradi mene tudi povsem spremenijo.

Na enaki osnovi MEB Entry bosta svoja modela zagotovo pripravila tudi Cupra (kdo ve, koliko časa bo še obstajala znamka Seat) in Škoda. Vendar za zdaj (pametno) še nista pokazala ničesar.

Ford Puma

Baterijska Puma naj bi bila na vrsti prihodnje leto. V enaki podobi kot jo že poznamo nekaj let, s čimer ni kaj dosti narobe, dokler gre za avto za posameznike ali pare, saj je zanimiv, dinamičen in daleč od »škatlastega« SUV-ja. Znane niso še nobene podrobnosti, ne vemo niti tega, ali bo stala na Volkswagnovi platformi MEB, tako kot večji baterijski SUV, ki ga bo Ford prikazal čez nekaj dni in začel prodajati proti koncu leta.

Renault 4 in 5

Predvidoma l. 2025 prihajata zamenjavi za modela Zoe in Twingo e-tech electric, ki se jima že krepko pozna desetletje stara zasnova. Novinca bosta seveda kolikor je mogoče moderna, da pri Renaultu znajo pripraviti nekaj takega, sta pokazala že Megane e-tech electric in nazadnje Austral (ki sicer ne gre dlje od klasičnega hibrida). Za »petko« že približno vemo, kakšna utegne biti na pogled, medtem ko je nova »katrca« večje vprašanje. Nisem povsem prepričan, da bo zelo blizu konceptu 4ever Trophy z lanskega pariškega salona. Vsaj nekaj tehnologije si bosta oba zagotovo delila z Meganom, morda manjšo od njegovih kapacitet baterije (40 kWh), vsekakor pa se nadejam, da bosta občutno cenejša, kajti (pre)visoka cena je nedvomno razlog, da so s prodajo trenutnega električnega aduta znamke v tem koncu Evrope razočarani.