Majhen, pa vseeno primeren za resno igranje?!
Matjaž Ropret 10. septembra 2019 ob 12:30

Prenosniki so že od nekdaj velik kompromis. Želje in pričakovanja so eno, realnost nekaj drugega, ker si tako uporabniki kot snovalci želimo nezdružljivih lastnosti. Zmogljivost in dolgo trajanje baterije pač ne gresta skupaj z majhnim, tankim in lahkim ohišjem. Kar pa ne pomeni, da se ne najdejo poskusi, kako združiti nezdružljivo. Aktualni je nova generacija »ultrabooka« Razer Blade Stealth.

Razer je igričarski proizvajalec prenosnikov, toda njegov morda celo najbolj znan izdelek v resnici ni primeren za igranje. Dobro, lahko je, če nanj prek Thunderbolta 3 priključiš zunanjo grafično kartico, a v samem računalniku ni dovolj grafične moči za doseganje najmanj tridesetih sličic na sekundo pri polni visoki ločljivosti. Z novo generacijo naj bi se to spremenilo, vendar bo treba počakati vsaj še toliko, da vidimo, kako so inženirji poskrbeli za hlajenje. V dveh od skupno treh konfiguracij novega modela je namreč vgrajen grafični čip Nvidia Geforce GTX 1650. To je naslednik precej priljubljenega GTX 1060, je sicer bolj na spodnjem koncu zmogljivostne lestvice, a je vendarle konkreten igričarski procesor v primerjavi z MX250 in podobnimi, ki so nekje vmes med integrirano grafiko in nečim resnim. Namenskega grafičnega pomnilnika je 4 GB (GDDR5 VRAM).

Konfiguraciji z GTX 1650 sicer poganja Intelov procesor i7-1065G7, torej predstavnik desete generacije v 10-nanometrskem proizvodnem procesu, ki je nadomestila prejšnje modele U. Pomnilnika je 16 GB in je vrste DDR4 pri 3733 MHz, diska SSD (PCIe M.2) pa 512 GB. Razlika je v zaslonu. Cenejša možnost je matiran ekran s polno visoko ločljivostjo in brez podporo dotikom, dražja pa zaslon na dotik 4K, seveda obakrat z diagonalo 13,3-palcev. To prinaša tudi nekaj razlike v masi, ki je pri prvem 1,42 kg, pri drugem pa 1,48. To je že na meji težkega za ultratanek prenosnik, a resna grafika zahteva svoje. Oblika je sicer značilno oglata, še vedno so ob strani zvočniki, zaradi česar je računalnik nekoliko širši kot kakšen konkurenčni. Po prvih vtisih je izdelava dobra, le pokrov (zaslon) kaže nekoliko manj trdnosti kot tisti dve generaciji nazaj, ki smo ga uspeli preizkusiti.

Za tiste, ki ne rabijo nujno Geforcea, bo mogoče boljša izbira osnova konfiguracija, ki bo z 1,36 kg tudi najlažja. V njej je sicer enak procesor, vendar bo deloval pri 25 W namesto pri 15 W, torej bodo zmogljivosti prav tako dobre. Pa tudi Intel trdi, da je vanj vgrajena grafika Iris Plus precej boljša kot pri prejšnjih procesorjih. Tudi ta prenosnik premore Wi-Fi 6, dva priključka USB-C (oba sta lahko za polnjenje, eden pa vsebuje še podporo za Thunderbolt 3), je pa bel, ne črn. Pomnilnika je 16 GB, žal pa je edina opcija za disk 256 GB in za zaslon Full HD. Vsaj nadgradnja diska na nekaj večjega bi bila dobrodošla. Začetna cena za novi Blade Stealth bo v Evropi kar visokih 1680 evrov, z GTX 1650 bo stal okrog dveh tisočakov in z zaslonom 4K še kakšnih dvesto evrov več.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Tam, kjer se Razerjev ultrabook šele začne, pa Dellov cenovno že doseže najvišjo točko. XPS 13, ki je zdaj tudi osvežen s procesorji desete generacije Core – vendar modeli v 14-nanometrskem procesu, ki so obdržali oznako U –, je mogoče v tujini dobiti že za 1100 evrov, toda prva resna konfiguracija (i5 in 8 GB pomnilnika) stane blizu 1300 evrov. Prehod z 256 na 512 GB diska SSD ni drag, če se kupec odloči še za 16 GB pomnilnika, pa pride na dobrega tisočaka in pol. Zaslon je v vsakem primeru polne visoke ločljivosti in brez dotikanja. Nekoč je Dell ponujal tudi drugačne možnosti, trenutno je zaslon na dotik (13,4 palcev) samo v modelu XPS 13 2in1, ki z enakim procesorjem kot Razer, 16 GB pomnilnika in 512 GB diska tudi stane blizu dveh tisočakov.

Sicer pa je običajni XPS 13 manjši in lažji od Razerja, tehta namreč 1,23 kg. Že pomladi pa je Dell napravil največjo spremembo v tej liniji prenosnikov, saj je po več letih kamero prestavil s spodnjega roba zaslona na zgornjega, kamor spada.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja