Macbook Pro za tiste, ki vedo, kako izkoristiti te nore zmogljivosti
Matjaž Ropret 19. oktobra 2021 ob 06:10

Applov procesor (sistem na čipu) M1 je sprožil manjšo revolucijo v svetu računalništva, saj se celotna pecejaška srenja ukvarja, kako se približati njegovim zmogljivostim ob podobno majhni porabi energije, tržni delež računalnikov Mac pa se je od lanske do letošnje jeseni marsikje, tudi v Sloveniji, podvojil. V kratkem prihajata še prenosnika Macbook Pro 14 in Macbook Pro 16 s procesorjema M1 Pro in M1 Max, ki bosta zelo verjetno dominirala s prodajnimi rezultati v zgornjem cenovnem razredu.

Marsikdo, ki se profesionalno ukvarja z montiranjem videa ali nasploh ustvarjanjem vsebin, grafičnim oblikovanjem, 3D-modeliranjem, razvojem video iger in drugimi opravili, ki zahtevajo veliko procesorsko moč in še posebej grafične zmogljivosti, je nestrpno čakal te nove Applove prenosnike. Za tovrstne profile uporabnikov sta sicer Macbook Air in Macbook Pro 13 z M1 ponujala presenetljivo dobre zmogljivosti, a jima je zmanjkalo pri grafiki in količini pomnilnika za najbolj zahtevne uporabnike, poleg tega pa nimata dovolj velikih zaslonov, zadostnega števila in raznolikosti priključkov in še kakšne druge lastnosti. Vse te potencialne kupce in še mnoge druge, ki so doslej odlašali z nakupom novega Macbooka, bo verjetno ne samo zadovoljil, ampak navdušil eden od obeh novincev.

Procesorja M1 Pro in M1 Max sta v osnovi nadgrajeni izvedbi M1 z več procesorskimi in predvsem bistveno več grafičnimi jedri. Toda tudi procesorska so v večji meri visoko zmogljiva, le dve od osmih ali desetih sta varčni, ki poskrbita za delovanje, kadar uporabnik ne počne nečesa intenzivnega. Toda to niso računalniki, ki bi bili primarno namenjeni brskanju po spletu ali tipkanju besedil, čeprav se verjetno tudi za tovrstna opravila obnesejo odlično zaradi boljših tipkovnic in zaslonov kot pri modelih z M1. Nova čipa pospešek dobita tudi za bistveno hitrejšega pretoka podatkov med osrednjim procesorjem in grafičnim delom ter pomnilnikom. Pri M1 Pro je pasovna širina pomnilnika 200 GB/s, pri M1 Max pa 400 GB/s, kar je šestkrat več kot pri M1 in na ravni igralne konzole Playstation 5, namensko prirejene za čim hitrejše nalaganje kompleksnih grafičnih elementov v visokih ločljivosti. Apple to lahko dosega, ker vse integrira v en sam čip in ne uporablja standardiziranih »vodil«, kot jih poznamo v svetu PC-jev s konkurenčnimi izdelovalci procesorjev, grafičnih kartic in pomnilnika ter solidno nadgradljivostjo in zamenljivostjo posameznih sestavnih delov.

Že samo v procesorski moči Pro in Max ponujata približno 70 odstotkov več zmogljivosti od M1, ki že tako ali tako poseka večino Intelovih in AMD-jevih procesorjev za prenosnike in tudi mnoge za namizne računalnike. Grafične zmogljivosti pa so od 2- do 4-krat višje, medtem ko so za primerjave z grafikami v prenosnikih s sistemom Windows pri Applu navajali dokaj nore in težko preverljive številke. Dejali so namreč, da je grafika v procesorju M1 Max 7-krat zmogljivejša od »tipične« v procesor integrirane v PC-jih, glede na prejšnje modele Macbook Pro 13 pa je grafična pohitritev od 9- do 13-kratna! Tako vsaj trdi Apple. V primerjavi s prenosniki z resnimi, ločenimi grafičnimi karticami naj bi bile zmogljivosti primerljive, vendar tudi ob 100W nižji porabi.

Vendar, kot sem izpostavil že na twitterju. Tudi novejši prenosniki z AMD-jevimi in Intelovimi procesorji so za veliko večino uporabnikov več kot dovolj zmogljivi, delujejo pa tiho in z malo segrevanja.

Nova prenosnika bosta torej na voljo v dveh velikostih, pri čemer ima tudi model 16 s 16,2-palčno diagonalo večji zaslon od predhodnika. MBP Pro 14 sploh prvič ponujajo, premore pa 14,2-palčni zaslon. Pri obeh so zelo stanjšali robove okrog samega ekrana, na 3,5 mm na treh stran, toda posledica tega je uvedba zareze s kamero, kot jo poznamo že pri telefonih iPhonih. Vsekakor ne najbolj estetska poteza, nekateri proizvajalci znajo kamero vgraditi tudi drugače, res pa slabše kakovosti ali na manj ustrezno mesto, denimo v eno od funkcijskih tipk, kjer snema od spodaj navzgor. Procesor M1 Max bo na voljo zgolj v (malenkost debelejšem) MBP 16 in bo predstavljal skoraj tisoč evrski skok v ceni, resda pa z več osnovnega pomnilnika.

Prav zaslona sta poleg procesorjev in če spregledamo zarezo največji prednosti pred bolj ali manj vsem drugim v prenosniškem svetu. Oba sta vrste mini LED, ki za osvetlitev LCD-ja uporablja več tisoč miniaturnih svetečih diod in tako omogoča bistveno boljšo črnino, kontraste in svetilnost. Ta gre po celotnem zaslonu do za računalniške zaslone fantastičnih tisoč kandel na m2, pri vsebini HDR pa v najsvetlejših delih celo do 1600 kandel. Oba podpirata osveževanje do 120 Hz, ki se samodejno dinamično spreminja glede na vsebino, mogoče pa ga je tudi nastaviti na točno določeno vrednost. Ločljivost večjega zaslona je 3456 x 2234, torej skoraj 4K, manjšega pa 3024 x 1964.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Velika novost, sploh za na tem področju pregovorno trmasti Apple je nabor priključkov. Na voljo so trije vrste USB-C/Thunderbolt 4, izhod HDMI, čitalnik kartic polne velikosti SD, vrnil pa se je celo magnetni priključek za polnjenje Magsafe v novi izvedbi. Polniti je sicer mogoče tudi čez USB-C. Tipkovnica naj bi ponujala dober povratni odziv, z nje pa je izginil ne preveč priljubljena prilagodljiva vrstica Touchbar, ki jo je Apple promoviral namesto zaslona na dotik. Tega seveda še vedno nismo dočakali. Kamera v zarezi omogoča sliko v polni visoki ločljivosti, v prenosnik so vgrajeni trije mikrofoni in šest zvočnikov. Masa znašša 1,6 kg pri MBP 14 in 2,1 ali 2,2 kg pri MBP 16.

Slovenskih cen še ni, v Nemčiji pa se Macbook Pro 14 začne pri 2249 evrih oz. 2749 evrov za več jeder in terabajt diska SSD. Že v osnovi pa je tega 512 GB in delovnega pomnilnika 16 GB. Tako se vrednost kljub visoki ceni zdi precej boljša kot pri Macbooku Pro 13. Za Macbook Pro 16 so izhodišče prav tako postavili na 2749 evrov. Novinci naj bi bili na voljo že prihodnji teden, ali to velja tudi za Slovenijo, pa še ne vemo.

Fotografije: Apple

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja