Lynk & Co 02: Povej pošteno, ti zaradi njega zaigra srce?

Gledano strogo racionalno, je odlično narejen, brez večjih napak in eden tistih električnih avtomobilov, ki nudijo največ za zahtevan denar. Škoda zanj, da smo ljudje globoko v sebi čustvena bitja!

Naj se zdi še tako banalno, vse pogosteje se sprašujem o čustvih, ko mi pod roke pride električni avtomobil, ki ga bodisi oblikujejo na daljnem vzhodu ali so Kitajci lastniško vpleteni, kakor je primer s podjetjem Lynk&Co. Ne samo da so vse bolj podobno generično oblikovani, opažam pomanjkanje duše ali »žmohta«, če veš, kaj ta beseda pomeni. Zato je moje vprašanje nadvse preprosto. Ti bo zaigralo srce, ko boš stopil iz zgradbe in na dovozu opazil Lynk 02? Če je odgovor pritrdilen, potem je odličen zate, kajti le redki nudijo toliko za tolikšno ceno. V nasprotnem primeru raje usmeri pogled kam drugam!

Oblika kapljice za boljšo aerodinamiko

Razlog, da so si nekateri električni modeli podobni, je aerodinamika in z njo povezano iskanje svetega grala električne mobilnosti, učinkovite porabe energije. Že davno so znanstveniki ugotovili, da se, čeravno postaja vse bolj moderno, nima smisla z glavo zaletavati v naravne zakone, saj kapljična oblika najbolj učinkovito premaguje zračni upor. Oblikovne razlike najdemo od tu naprej. V malenkostih drugačnih bočnih linijah, žarometih in še kakšni podrobnosti, ki največkrat sodijo v koš subjektivnega pogleda na estetiko. Več svobode imajo oblikovalci znotraj karoserije, kjer, »hvala komurkoli«, namesto kitajskega prevladuje skandinavski pogled. Prevladujoč trend je minimalizem v funkciji čim večje prostornosti. Od tod zračnost sprednjega dela in vizualno ter prostorsko manj omejujoča konzola med voznikovim in sovoznikovim sedežem. Ko smo že pri sedežih. Gotovo so zanimive oblike, predvsem ciljam na integriran naslon za glavo, vendar nimajo ravno dobrega bočnega oprijema. Skladno še z enim vodilom, ki ga pri nula dvojki ni mogoče spregledati, težnjo po udobnosti na račun športnih užitkov.

Korektno voznikovo okolje

Niti malo me ne bi motil kakšen gumb več, čeprav bi s tem verjetno razbili skrbno negovan minimalistični videz, ki se mimogrede nadaljuje v okolju sredinskega zaslona in prikazu digitalne instrumentalne plošče. Uganil si, večina »gumbov« je digitalnih in premaknjenih na osrednji zaslon. Spodnja vrsta je rezervirana za krmilnike klimatske naprave, ostalo pa razdeljeno na kartice, ki jih lahko prilagajaš. Navigacijski del je dober, a hkrati ne odličen. Konservativno izračuna nivo napolnjenosti baterije na cilju, vedno sem se tja pripeljal z nekaj odstotki več, vendar nima načrtovalca poti, ki bi mi predlagal, na kateri polnilnici na poti naj se ustavim in za koliko časa.

Nula dvojka nima gumba za vklop in izklop motorja. Ko prestaviš v parkirni način in izstopiš, oceni, da je čas za izklop motorja. Proces se nato v obratni smeri ponovi, ko ponovno sedeš za volan. Še dobro, da se digitalno okolje prižge praktično hipno, ter pred speljevanjem ni treba čakati. Parkirni opozorilniki niso pretirano glasni in 360-stopinjska kamera v izvedbi More ni odveč, čeravno ne bi zgolj zaradi nje plačal štirih tisočakov več. Razliko opraviči toplotna črpalka in 22-kilovatni napajalnik na izmenični tok. Ostale razlike so kozmetične, a bi se ravno zaradi črpalke odločil za dražjo izvedbo ter se zavestno odpovedal višji subvenciji (6500 namesto 7200 evrov). Čeprav ne vem, ali bi učinkovitejša poraba energije kompenzirala razliko v ceni in subvenciji, težko skoraj pet tisočakov.

Blaga poraba in ne najboljša krivulja polnjenja

Aerodinamika je poleg mase ključna spremenljivka, povezana s porabo, in brez dvoma ima nekaj pri njej dejstvo, da je avtomobil lažji od dveh ton. Ne morem popolnoma iz svoje kože. Verjamem, da je težko najti kompromis med vgrajenimi komponentami in ceno vozila, a na pamet bi rekel, da bi mu baterija z deset kilovatnimi urami večje kapacitete dobro dela v smislu rahlo večjega dosega. Ob predpostavki, da zaradi večje teže poraba ne bi presegla doseženih 17,4 kilovata na sto kilometrov po 1200 kilometrih večinoma avtocestne vožnje (povprečna hitrost 70 kilometrov na uro).

Če sem nad porabo navdušen, tega ne morem reči za krivuljo polnjenja na enosmerni tok. Daleč od tega, da bi bila začetna moč polnjenja prenizka, čeprav je verjetno čas, da več proizvajalcev preskoči na 800-voltno arhitekturo, bolj me je zmotil njen hiter padec, zaradi katerega ste obsojeni na polurni postanek za dopolnitev iz 20 na 80 odstotkov napolnjenosti. Na dolgih vožnjah to zlahka koga znervira. Morda bo nekaterim prišel prav 22-kilovatni napajalnik na izmenični tok v različici More. Ni odveč, a tudi ne nujen, kajti dejanske polnilne moči so običajno nižje.

Udobje in lahkotnost vožnje je visoko na prvem mestu

Že v osnovni različici je večina voznih pomočnikov. Delujejo v okviru pričakovanj in prav veliko ne odstopajo v nobeni smeri. Raje bi sicer videl, da opozorilnik mrtvega kota na desnem ogledalu zagori tudi v primeru, ko prehitevaš ti, in da bi ohranjevalnik hitrosti hitreje pospeševal. Ob običajnem je še inteligentni, ki samodejno prilagodi nastavitev tempomata omejitvam. V večini primerov je te zaznal in prilagodil vožnjo, a so bili primeri, ko je ni. To ni povezano z napačno ugotovljeno omejitvijo, o kateri nima smisla izgubljati besed. Opozorilnik, ki mora biti v vsakem novem vozilu, ne deluje ne slabše ne bolje od tistih v drugih vozilih.

Zdaj pa k vožnji. Vozni načini so trije, vendar roko na srce, nisem opazil pomembnih razlik med njimi. Zaradi prijetnih temperatur v začetku septembra je bil celo uporaben eko, ta ponavadi ni ravno prijazen do udobja potnikov. Morda je tako ravno zaradi tega. Če kaj zaznamuje vozne lastnosti, je to želja po lahkem upravljanju in udobni vožnji. Iz mojega gledišča to pomeni, da je volan premehak oziroma ne otrdi kaj dosti niti v športnem načinu, kar bi vsaj malce izboljšalo na primer povratni učinek dinamične vožnje skozi ovinke. Fordov Mach-E je dokazal, da je električni avto lahko tudi zabaven. Lynkova nula dvojka pač ne!

HVALIMO:

• Odlično razmerje med ceno in ponujenim
• Minimalistična in prostorna notranjost
• Odzivno okolje infozabavnega sistema
• Mobilna aplikacija z možnostjo elektronskega ključa in dajanja vozila v najem
• Dobra poraba

GRAJAMO:

• Ni načrtovalca poti s predlogi za postanke na polnilnicah
• Neizrazita zunanjost (subjektivna ocena, zato verjamem, da je komu avto všeč)
• Ne najboljša krivulja polnjenja
• Ni luknje za smuči, klop deljena po načeli ene in dveh tretjin