V marsičem me je pozitivno presenetil, a se hkrati pozna, da ima brado, dolgo skoraj kot kralj Matjaž. Tega mu sicer ne morem v celoti šteti v »minus«, lahko pa mu ceno, ki ni prav nič »kitajska.« Kar samo potrjuje moje mnenje, da enaka kakovost enako stane!
Kaj dobiš, ko zmešaš Volvo in Geely? Odgovor je očitno jasen. Model 01 združuje najboljše obeh znamk, zato so po kakovosti izdelave, rešitvah in vključeni opremi cenovno uvršča v zlato sredino med obema znamkama. Ker je Volvo že dolgo v lasti Geelyja, ne bo prav nič narobe, da ga označim za »Kitajca z evropskimi koreninami.« Natanko tako sem se tudi počutil za njegovim volanom.
Ko sem ga imel, je bila hči na Poljskem. Še predno ga je videla v živo, je opazila objavo na Instagramu in ker pozna le avtomobile, ki jo iz tega ali onega razloga zanimajo, možgani najstnice so zame španska vas, je najprej vprašala, ali sem končno domov pripeljal »porša«. Nisem ga, saj ga dajo le odličnjakom, med katere ne sodim, a priznam, da je površno in od daleč res na hitro podoben enemu modelu prestižnega »križanca«. Rekel sem, površen in hiter pogled, kajti »poznavalcu« bo takoj jasno, da ni, čeprav morda ne bo vedel, od kod pravzaprav prihaja.
Lep in prav nič kičast videz
Motor in menjalnik | 1,5 l bencinski 3-valjnik, elektromotor, sedem-stopenjski samodejni (DCTH) |
Moč in navor | 132 kW (180 KM) + 60 kW (električni); navor 265 + 160 Nm |
Zmogljivosti | pospešek 8 s do 100 km/h, najvišja hitrost 210 km/h in 125 km/h na električni pogon |
Baterija in polnjenje | 14,1 kWh bruto; okoli 5 ur na domači vtičnici |
Dimenzije (D x Š x V) | 4.541 x 1.857 x 1.694 mm, |
medosna razdalja 2.734 mm | |
Masa praznega | 1.954 kg |
Prtljažni prosto: | 466 – 1.213 litrov (podrta zadnja klop) |
Uradna kombinirana poraba | 1,2 l/100 km |
Uradni električni doseg | 69 km (cca 40 km na testu) |
Poraba na testu | 6,2 l/100 km |
Cena testnega vozila | 49,990 € (46.990 € s popustom) |
Nedvoumno so imeli pri oblikovanju pomembno vlogo oblikovalci, ki jim ni tuj evropski pogled na estetiko avtomobila. Rahlo »zašiljen« sprednji del, čisti boki in zaobljeni zadek daje športni pedigre. A ne čisto brez nepotrebnih elementov. Plastična dodatka tik pred sprednjimi vrati, pod tistim na levi strani se skriva priključek za polnjenje baterij, sta po mojem mnenju odveč in zmotita čistost bočnih linij, kjer sicer izstopata platišči z modro pobarvanima površinama. Ta podrobnost mi je všeč, ravno tako, kot so mi všeč visoko na havbo postavljeni od običajnih žarometov ločeni dnevni z vključenim smernikom. Prepoznavna estetika se nato nadaljuje na zadku, kjer se med zadnjimi žarometi pohoti znak proizvajalca.
Saj ne, da bi bilo življenjskega pomena, a lepo je videti, da niso zanemarili podrobnosti notranjega oblikovanja. Kombinacija materiala, modro belih šivov in ambientalne osvetlitve v potniški kabini poustvarijo prijetno vzdušje, ki ga dopolnjujejo primerno izbrani dodatki in razmeroma veliko prostora celo zadaj. Kot vedno bi si želel drugače deljeno zadnjo klop (ta je deljena po načelu 1+2 tretjini) z luknjo na sredini za prevažanje smuči in nekoliko več prostora v prtljažnem prostoru. Oboje pomembno poleti, a še bolj pozimi med iskanjem, na katerem smučišču je dovolj snega, kar bi severnjaški oblikovalci morali vedeti. So pa mi všeč raznovrstne malenkosti. Kot so predal pod pokrovom in mrežici na pokih prtljažnika in recimo kavelj za pritrditev večjih predmetov pred sovoznikovim sedežem.
Nekaj nedorečenosti vseeno je!
Praktično boste v njem našli vse pomočnike, ki jih potrebujete za udobno in obenem varno vožnjo. A brez napak očitno ni šlo. Občasno je sistem »tarnal«, da v vozilu ni ključa, čeprav je ta bil v predalu za pijačo na sredinski konzoli. Iz meni nerazumljivega razloga je tudi vztrajal, da pas ni zapet, še nekaj časa po tistem, ko ga je potnik na zadnjem sedežu že zapel. Odločitev, da je ena tipka namenjena odpiranju pokrova nad električnim priključkom in hrkati pokrova za točenje goriva, ni najboljša. Nikoli mi ni uspelo odpreti samo tistega, ki sem ga želel, čeprav verjamem, da bi se na vzorec pritiskanja čez čas privadil.
Model 01 se še v nečem ne razlikuje dosti od večine avtomobilov na trgu. Fizičnih tipk je vse manj, še dobro, da so obdržali vsaj knofe za klimatsko napravo in osrednji zaslon se ne prižge tisti hip, ko odprete vrata (oziroma pritisnete tipko za zagon motorja). Občasno pa se celo zgodi, da že voziš vzvratno, predno sredinski zaslon prikaze sliko z zadnje kamere. Vozni načini se ponastavijo ob vsakem zagonu, spet nekaj, kar me vse bolj moti, in radio je bilo občasno, kljub vključeni funkciji neprestanega delovanja, treba zagnati ročno. Najprej sem čudno gledal, ker so bili zvočniki po zagonu tiho. A nič od tega ne moti tako kot moti, da navigacijski sistem ne podpira šumnikov. Posledica tega je, da ne morete vnesti nobenega cilja s črkami, ki niso vključene na tipkovnico!
Drugih večjih pripomb glede delovanja sistemov nimam. Hitro dojamete, kako jih uporabiti, in ko delujejo, potem delujejo razmeroma dobro. Velja celo za prilagodljivi ohranjevalnik hitrosti (tempomat), saj me je tokrat manj motilo, kako je avtomobil pospeševal in zaviral. Posebej uporabna je možnost prenos »funkcij« v zaslon z bližnjicami, da ni potrebno iskati večkrat uporabljenih v menijski strukturi infozabavnega sistema.
Dovolj moči, navora, a premalo električnih kilometrov
Vozni načini so trije, poleg privzetega hibridnega še športni in električni, s čimer voznik ni pod stresom, katerega izbrati. V kolikor ravno ne želite voziti v tišini, vsaj dokler dopušča baterije, potem je hibridni ravno pravšnji, saj skrbi hkrati za udobno vožnjo in varčevanje z gorivom. Poraba ni slaba za bencinski motor, a bi se zlahka izkazala za ugodnejšo, če bi dosledno vsaj dan preko noči polnil baterijo in električno zalogo naslednji dan v celoti izkoristil. Tega nisem počel, med drugi tudi zato ne, ker realni električni doseg dobrih 40 kilometrov po mojem vedenju ne zadošča za pokrivanje običajnih dnevnih voženj. Pred šestimi leti, ko je bil avtomobil zasnovan, je tolikšna zaloga zadoščala, danes ne zadošča več. Kot ne zadošča hitrost polnjenja na izmenični tok na javnih polnilnicah, ki ni niti blizu 11 kilovatom.
Užitek ga je voziti
Športni način iz avtomobila iztisne nekaj več dinamike, ki je je že tako dovolj, za moj okus, kadar je v ospredju udobje pred dirkanjem. A ko pritisnete na plin, Lynk, katerega so zasnovali predvsem s prestižem v glavi, skoči po zaslugi kratkega električnega pospeška, čemur se prilagaja natančno in spet za moj okus, ravno prav trdo podvozje. Pričakovani nisem imel večjih težav z voznimi lastnostmi in delovanjem samodejnega menjalnika. Vedno so sicer na mestu kritike (različnim okusom je težko zadostiti), vendar upoštevajoč poreklo, vgrajen motor in tako naprej, se mi je zdel model 01 eden bolje uravnoteženih priključnih hibridov, ki sem ga vozil v zadnjem času.
HVALIMO:
- Kljub starosti sodobna estetika
- Učinkovit pogon (priključni hibrid)
- Udobnost potniške kabine in razmeroma dovolj prostora v prtljažniku!
GRAJAMO:
- Majhen električni doseg in počasno polnjenje
- Nevšečnosti z infozabavnim sistemom
- Za marsikoga visoka cena
LYNK&CO model 01
- OBLIKA IN IZDELAVA
- INFOZABAVNA TEHNOLOGIJA
- ASISTENČNI SISTEMI
- UPORABNOST
- DOSEG IN PORABA
- VOZNE LASTNOSTI
Naj kupim?
Glede tega sem malo skeptičen. Za tolikšen znesek je moč kupiti že električni avtomobil, ki bo izničil križe in težave povezane z zapletenostjo kombinacije električnega (priključno hibridni pogon) in motorja na notranje zgorevanje. A če še niste pripravljeni v celoti preklopiti na elektriko, potem je model 01 gotovo eden zanimivejših priključno hibridnih avtomobilov, ki jih je ta hip moč najti na slovenskem trgu. Ob upoštevanju, da pravzaprav kupujete dobrih šest let staro »tehnologijo« (kot mimogrede še pri kakšnem modelu).
Pri ceni niso problem Kitajci, ampak uvozniki.