Liffe letos kar na domačem kavču
Matjaž Ropret 12. novembra 2020 ob 17:00

Sinoči se je začel že 31. Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, toda tokrat ne v dvoranah v prestolnici in še nekaterih slovenskih mestih. Namesto ogleda v kinematografih so tokrat filmi na voljo v spletni storitvi Cinesquare in v Telekomovi videoteki DKino. Ne vidim razloga, da to ne bi postala običajna praksa, tudi ko se vrnemo nazaj k ogledu na velikih platnih.

Vseh letošnjih 25 filmov v sekcijah Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama, Ekstravaganca, Kinobalon in Evropa na kratko si je mogoče ogledati na domačem kavču. Cena za ogled je enotna – 6,90 evrov –, kar je ustreznica vstopnici za v kino, če bi festival potekal v običajnih okoliščinah. Ena možnost za ogled je nakup »vstopnice« na spletni strani festivala Liffe, nato pa skok na portal Cinesquare, kjer bodo filmi na ogled vse do 22. novembra ob polnoči. Takrat se bo letošnji Liffe namreč končal. Z vsako vstopnico pa gledalec dobi štiriurno »okno«, znotraj katerega mora dokončati ogled izbranega filma.

Druga možnost je videoteka DKino Telekoma Slovenije. Ta je dostopna na sprejemnikih Neo in starejših, pa tudi v aplikaciji Neo. Cena za posamezen film je tam enaka, časovno okno pa je daljše, traja namreč 48 ur, tako pri vseh filmih v tej videoteki in tudi drugih podobnih storitvah, denimo Filmi Google Play ali Apple iTunes. V DKinu bodo filmi z Liffa 2020 prav tako na voljo do 22. tega meseca. Pri omenjenem operaterju pa so v zbirki tudi nekateri filmi iz prejšnjih izvedb Liffa in drugih festivalov, cene za njihov ogled se gibljejo med 1,79 in 4 evri. V videoteki je letošnjim filmom namenjena samostojna rubrika, mogoče jo je najti tudi glasovno, če uporabnik izgovori »Liffe 2020«.

Liffe ima tudi letos tekmovalno sekcijo Perspektive, v kateri Telekom Slovenije ob zaključku festivala tradicionalno podeljuje nagrado Vodomec za najboljši film mladih režiserjev. Letos se predstavlja pet filmskih prvencev: Asistentka (režija Kitty Green), Gagarin (režija Fanny Liatard in Jérémy Trouilh), Izgnanstvo (režija Visar Morina), Moj jutranji smeh (režija Marko Đorđević) in Sadeži pozabe (režija Christos Nikou). Žirijo, ki bo odločila o prejemniku Vodomca, sestavljajo urednik in prevajalec Zdravko Duša, producentka in avtorica Marina Gumzi in novinarka (tudi nekdanja direktorica direktorata za medije) Ženja Leiler.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.