LG K61: Vračanje v preteklost

Ob vsej množici znamk in povzpetniških podjetij v slovenski ponudbi pametnih telefonov letos vlada kar manjša suša v nižjem in na spodjem delu srednjega razreda. Nekako najbolj očitna predstavnika sta Samsungova Galaxyja A51 in A71, zagotovo bi bil še Huawei P40 Lite, ki pa je brez Googlovih storitev in aplikacij malo ohromljen. Xiaomiji kapljajo počasi in sporadično, v prodaji so tako večinoma še lanski modeli, Realme se menda ogreva, vendar še ni zelo viden, Sony je komajda še prisoten, tudi občasni obiskovalci, kot sta Alcatel oz. TCL in Wiko, so pretežno tiho. Zato sem se tokrat razveselil celo LG-jevega novega telefona, modela K61, ki je ob pregledu lastnosti kar obetal. Seveda pa je pri tem proizvajalcu realnost pogosto drugačna kot si izdelke zamišljamo, ko jih vidimo v promocijskih materialih.

V preteklosti je korejsko podjetje že znalo izdelati kakšen dober ali celo zelo dober telefon, vendar praviloma v zgornjem delu trga, pri dostopnejših izdelkih pa je običajno na plano prišlo preveč varčevanja ob naročanju posameznih sestavnih delov. Ni bil toliko problem, da bi bili mobilniki sami po sebi slabi, toda želja po dobičku na vsak način se je prepogosto odrazila v kar opazno slabši vrednosti za ceno v primerjavi z mnogimi, predvsem kitajskimi konkurenti. Ob tem, da so bili telefoni za takojšnjo pozabo, saj niso prav v ničemer izstopali. Čeprav sem si na vso moč želel, da bi bilo drugače, se zgodba v pretežni meri ponavlja.

Tako s sprednje kot z zadnje strani bi na prvi pogled rekel, da je LG povsem v trendu. Težko bi sicer trdil, da počne kaj edinstvenega, a mu tudi ne bi mogel očitati, da zaostaja. Šest in pol palčni zaslon z razmerjem stranic 19,5:9 ter luknjo za sprednji fotoaparat predstavlja dovolj moderno zasnovo. Žal pa robovi okrog tega ekrana in tudi njegova kakovost kažejo, da niso vgradili najdražje od možnosti, ki so jih imeli v izboru za želeni cenovni razred. Zaslonu, ki ob pogledu naravnost in ob pravi svetlobi izpade povsem kakovosten, namreč manjka svetilnosti in ob nagibanju telefona izkazuje izgubljanje tako barvne pravilnosti in kontrastov. Medtem, ko se nekateri telefoni s podobno ali celo nižjo ceno ponašajo z zaslonom OLED in 90-herčnim osveževanjem, so pri LG-ju vgradili dokaj povprečen LCD. In to ravno v trenutku, ko se jim zaradi zunanjih okoliščin (korona) in neodločnosti marsikaterega konkurenta ponudi morda še zadnja prava priložnost, da si znova pridobijo kupce.

Podobno je s foto-video sklopom. V teoriji in za marketing je to »četverna kamera.« Če tudi tokrat začnem z dobrimi platmi, glavni objektiv z 48 milijoni pik daje dobre rezultate. Celo boljše, kot sem pričakoval. Detajli so v redu, dinamika presenetljivo spodobna, barve naravne, zelo malo je pretiravanja z ostrino, nasičenimi barvami, »umetno inteligenco« in kar je še takih novodobnih fotografskih nesmislov. Vse opisano velja za privzete 12-milijonske posnetke, a tudi tisti s polno ločljivostjo niso napačni, pa še približno dvakratni »zum« z minimalno izgubo kakovosti si je mogoče privoščiti. Res pa je, da ga fotografska aplikacija privzeto ne ponuja, kot eno od osnovnih možnosti, ampak je treba s prsti potegniti do dvakratne povečave. Niti kakovost videa ni napačna, a žal samo v polni visoki razločljivost, medtem ko že mnogi cenejši telefoni snemajo v 4K. Kako to počnejo, je drugo vprašanje, a vseeno  tu LG ne sledi razvoju dogodkov.

Potem pa pridemo do ne tako nepomembnega dejstva, da ta fotoaparat v praksi ponuja največ en objektiv in tričetrt, ne štirih. Poleg dobrega glavnega sta tu še ultraširoki, ki si zasluži polovičko in makro, ki je morda za četrtino, »globinski« pa je podobno kot praktično povsod za okras, saj telefoni dobršen del učinkov z zamegljenim ozadjem ustvarijo s programsko opremo in če ta ni na nivoju, nobena dodatna tipala prav nič ne pomagajo. Tudi v tem primeru je enako, kajti rezultati so povprečni. Fotografije z ultraširokokotnim objektivom so uporabne za prikaz, kaj smo videli, zaradi slabih detajlov in precejšne neostrine ob straneh pa niso primerne za kaj dosti drugega. Makro fotografija je vedno zabavna, toda dva milijona pik je v letu 2020 preprosto preslabo. Proizvajalci, in tu med grešniki še zdaleč ni samo LG, bi se morali malo bolj potruditi. Petmilijonska izvedba, ki jo včasih tudi kje srečamo, bi skrajni higienski minimum, kajti pogosto izrez iz fotografije, ki pride z glavnega tipala, da boljše in lepše podrobnosti ter barve.

Sam  telefon je izdelan dobro in se v LG-jevi maniri ponaša z vojaškim standardom MIL-STD-810G za materiale, čeprav ne vem, kaj naj bi to v praksi pomenilo. Če bo nerodno udaril z enim od kotov na trdna tla, bo verjetno zaslon oz. steklo počilo povsem enako kot pri kakšnem drugem modelu, ki tovrstnega certifikata nima. Je pa zraven, lepa poteza, priložen prozoren ovitek za nekaj več zaščite. Oblika je prijetna, dovolj zaobljena, a pretežno generična in telefon bi bil lahko glede na velikost zaslona ter vse ostale lastnosti manjši. Malo se odkupi s trajanjem baterije, ki zlahka zdrži dva dni uporabe, vendar velikostna optimizacija ni bila v ospredju. Žal je ni niti v programski opremi. Na novem telefonu v juniju 2020, ko Google dokončuje Android 11, teče Android 9. Različica iz predlanske jeseni. Poleg tega s še zdaj ne več samo zastarelo, ampak že skoraj pozabljeno zaslonsko navigacijo z dvema tipkama. Kretnje so zdaj moderne, LG! Potegi prstov od spodaj navzgor ali od roba proti sredini. Ne samo, da so v modi, tudi precej bolj naravne in priročni so. S prepoznavo prstnih odtisov na zadnji strani telefona nimam težav, je še vedno čisto v redu način odklepanja, kadar deluje zanesljivo. Tukaj pa sem imel nekoliko nižji odstotek, kot sem ga sicer večinoma navajen pri tej vrsti biometrične zaščite. Zanimiva, ampak bolj za kakšne druge trge, je tipka za priklic Googlovega Pomočnika.

LG K61 bi bil lahko, v to sem prepričan, hitrejši telefon, kot je bil med mojim testiranjem. Ovira pa ga verjetno ne najboljša programska optimizacija. Je uporaben, vendar s pravo mero potrpežljivosti. Korejsko podjetje bi zlahka izbralo kakšen zmogljivejši procesor od Mediatekovega Helia P35, verjetno G90 ali kateri iz povsem nove seriji Dimensity istega tajvanskega dobavitelja ne bi pretirano podražil telefona, po drugi strani pa sem tudi že uporabljal kakšno napravo z istim Heliom ali celo manj zmogljivim P22, kjer je bilo manj čakanja, da se nekaj zgodi, denimo samo obrne video v Youtubu ali preklopi na drug način fotoaparata. Če programerska ekipa ne zna in ne zmore optimizirati hitrosti, je problem pač treba rešiti s surovo močjo. Morda lahko nadgradnja na Android 10 še kaj izboljša.

Na srečo je vsaj ta mesec v Telekomovi akciji kot »telefon meseca« in ima kar privlačno ceno. Polno postavko bi težko rekel, da upraviči, kajti kompromisov je preprosto preveč. Pri nekoliko znižani pa se da zamižati na eno oko, saj določene vrline ta telefon ima, od zgledne glavne kamere do dobre izdelave, solidnega zaslona in izhoda za slušalke. Želim si le, da bi LG vendarle enkrat pokazal nekaj ambicioznosti in volje tudi v nižjem cenovnem razredu. Čemu bi bilo treba vso pozornost in pobudo prepuščati kitajskim proizvajalcem?