LG 34GK950F: Monitor za resne igričarje, a tudi za ustvarjalce (#video)
Matjaž Ropret 9. oktobra 2019 ob 12:42

Za marsikateri namen sem zagovornik širokih in ukrivljenih računalniških monitorjev. Nanje se da spraviti veliko vsebine, a jo vseeno imeti dovolj blizu oči. Malo manj sem se doslej poglabljal v to, kako se taki zasloni obnesejo za igre. Vem, da mnogi igričarji bolj prisegajo na nekoliko manjše, denimo 27-palčne z običajnim razmerjem stranic in ločljivostjo QHD (2560 x 1440) ali celo samo polno visoko ločljivostjo (1920 x 1080). Pa vendar, bi želeli narediti preskok na 34 palcev, razmerje 21:9 in ločljivost 3440 x 1440? Poglejmo, kaj pridobijo in kako primeren kandidat za tako potezo je LG-jev monitor iz serije UltraGear z oznako 34GK950F-B (pri čemer zadnji B označuje črno barvo ohišja, če bi bil bel, bi na koncu pisalo W), eden redkih ultraširokih, ki podpira osveževanje s 144 Hz.

Z izjemo dokaj zadržane zunanjosti je to čisto konkreten igričarski monitor. Poleg 144 Hz podpira kratke odzivne čase, tehnologijo AMD Radeon Free Sync 2 in precej nastavitev, pomembnih za resno igranje. Za bolj običajno rabo pa so pomembni kakšni drugi podatki, denimo matrika IPS za dobre vidne kote, precejšen barvni razpon, širok nabor priključkov in različne možnosti prilaganja. V teoriji torej vse lepo in prav, tisoč evrov je tudi še nekje na meje sprejemljive cene. Vseeno pa ni čisto  vse tako lepo, pa niti ne toliko zaradi samega monitorja, kot zaradi tega, kaj igranje na njem potegne za sabo.

LG-jeva široka krivina na zunaj razen s podstavkom res ne izdaja svojega porekla. Mogoče delno z nogo in krogom zadaj, vendar slednjega nihče ne vidi s sprednje strani. Glede robov okrog zaslona ali kakovosti podstavka – mislim na plastične vstavke čez kovinsko osnovo – zadeva ni vrhunska, a vseeno izpade kar dobro. Všeč mi je, da za sestavljanje ni treba imeti nobenega orodja, pa tudi nastavitev višine opraviš brez kakšnega zatikanja ali sproščanja, bi pa lahko bil razpon večji in prav tako večja možnost naklona. Od priključkov imaš na voljo dva hdmi in enega displayport, manjka pa USB-C. Za višje osveževanje (144 Hz) sem moral računalnik priključiti čez displayport, saj sem prek hdmi dobil največ 85 Hz.  

Tako kot televizorje, tudi monitorje nastavimo enkrat, in potem naslednjih x let, kolikor jih uporabljamo, glede tega pretežno pustimo pri miru. Kaj spreminjati, če smo našli barve, kontraste in ostale nastavitve, ki nam ustrezajo in ki so optimalne za posamezni zaslon? Pri dotičnem je nastavljanje z eno samo petsmerno paličico na spodnji strani (levo, desno, gor, dol in potrditev) dokaj enostavno, edino dodatno tipko »nazaj« bi lahko dodali. Malo hecno je le to, da je izbirnik za nastavitve enkrat na sredini, enkrat pa v desnem kotu. Nastavljanje je pomembno, ker se je na začetku treba nekoliko potruditi za pravilne barve in odzivnost zaslona, kajti tovarniške vrednosti, četudi ne napačne, nam niso bile povsem všeč, niti mlademu igričarju, ki smo mu za nekaj dni v celoti prepustili to reč. Potrudil se ga je »popraviti« sam in nazadnje je slika izpadla precej lepo. Tudi za kaj drugega, ne samo za igre, bi bila v redu. Še vedno tega monitorja ne bi povsem upal priporočiti profesionalnim oblikovalcem ali fotografom, ampak že uporabnike moje sorte bi bil lahko čisto primeren.

V igrah se da izkoristiti tudi podporo za HDR, kar še malo izboljša barve in svetilnost. Je pa ob vključenem HDR-ju slika zunaj iger nekoliko napačna, nima čisto pravih odtenkov. Pa vendar, tukaj barve ali črnina, ki je dobra, a ne najboljša, niso v prvem planu. Pomemben je izris več sličic na sekundo, ki pomeni precej lepše detajle med hitrim premikanjem v igri, to pa je dobrodošlo tako za vizualno plat kot z igralskega vidika. Če namreč uporabnik bolj natančno vidi, kaj je okrog njega, če ni vse zaradi hitrosti (napol) zamegljeno, potem lažje in hitreje reagira. V mnogih igrah pa je stotinka v reakciji meja med uspehom in »smrtjo«. Slika na tem LG-ju pri osveževanju nad 100 Hz vsekakor izgleda dobro, res tekoče, vendar razlike pri običajni uporabi operacijskega sistema in programov verjetno ne bo nihče opazil. Mogoče med premikanjem vsebine na spletnih straneh, ampak za take namene 144 Hz nima pravega smisla, ta se dejansko pokaže pretežno v igrah. Je pa tu drug problem – da je tako osveževanje pri ločljivosti 3440 x 1440 težko doseči.

Prav nič nenavadno ni, da igričarji večinoma še vedno ostajajo pri polni visoki ločljivosti. Pomembnejše jim je število sličic na sekundo kot nekaj dodatne ostrine ali širine pri sliki. Za 3440 x 1440 pri 144 Hz ali blizu tega, je skorajda nujen računalnik z namiznim procesorjem in vsaj grafično kartico srednjega razreda. Z igričarskim prenosnikom, ki je imel Intelov procesor i5-9300H in grafično kartico Nvidia Geforce GTX 1660 Ti, smo se zgornji meji samo približali, pa še to v večini iger pri najslabši kvaliteti prikaza. Takoj, ko smo začeli zviševati detajle, glajenje in ostalo, smo bili bližje klasični meji 60 fps, z namiznim računalnikom, ki je sicer imel zmogljivejši procesor iz družine Ryzen (prenosniški ima porabo 45 vatov, namizni pa 65 vatov), a zato vstopno grafiko Geforce GTX 1050 Ti, pa marsikje nismo presegli 30 fps. To sicer same igralnosti kaj dosti ne krni, toda monitor z osveževanjem 144 Hz potem postane nekoliko manj smiseln. Seveda se da znižati ločljivost in imeti ožjo sliko (s pasovoma črnine na levi in desni), kar pa spet malo zmanjša smiselnost nakupa širokega monitorja.

Mladenič, ki nam je pomagal pri tokratnem testu, je bil sicer zadovoljen z dodatnim obzorjem, ki ga je videl v Minecraftu ali Witcherju, toda za akcijo se mu ta širina niti ni zdela potrebna in bi zlahka ostal pri svojem 27-palčnem ekranu. Enake občutke smo sami dobili med igranjem Forze Horizon 4 ali Assassin’s Creeda. Celotno širino lahko občuduješ in izkoristiš le med vmesnimi animacijami in v izbirnikih, sicer pa je vse skupaj skoncentrirano na sredino.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

LG 34GK950F je zelo soliden monitor. Z natančno tisoč evri ne ravno poceni, a tudi ne predrag. Odličen za igre, če ga lahko izkoristiš do zgornjih meja osveževanja, in uporaben tudi za druga opravila, če že ne za profesionalne namene. Zato zanj vidim dve ciljni skupini. Igričarje z zelo zmogljivimi »mašinami« in uporabnike, ki večino časa počno nekaj takega, kar zahteva veliko zaslonske površine (več različnih oken naenkrat), občasno pa želijo tudi kaj odigrati, pa jim je vseeno, če pri tem ne izkoristijo celotne ločljivosti.

HVALIMO
  • Dobra slika z velikim barvnim razponom
  • Hiter in odziven
  • Široki vidni koti
  • Enostavno sestavljanje in nastavljanje
GRAJAMO
  • Povprečna kakovost in nastavljivost podstavka
  • Nima priključka USB-C
  • Ceni ni ravno nizka
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja