Še vedno se ne zgodi tako redko, da izdelek, ki ga kupujemo, v nemški, francoski ali kakšni drugi tuji spletni trgovini najdemo precej ceneje kot doma, a z žalostjo ugotovimo, da ga konkretni trgovec noče poslati v Slovenijo. Od letošnjega decembra naprej bi to morala biti preteklost. V pogojniku pišem zato, ker je evropska uredba o neupravičenem geografskem blokiranju in drugih oblikah diskriminacije sprejeta, a ponudnikov ne zavezuje popolnoma. Predvsem pa popolnoma ob strani pušča digitalije, ki so vezane na avtorske pravice.
Poanta uredbe je v odpravi različne obravnave kupcev. Doslej so lahko trgovci onemogočali dostop do blaga potrošnikom iz določenih držav, sploh prikazali drugačno spletno stran, če so zaznali obiskovalca od drugod ali zavrnili nakup, če plačilno sredstvo (kreditna ali debetna kartica) ni bila izdana v »pravi« državi. Odslej tega ne bodo smeli več početi. Vsakdo iz držav članic Evropske unije bo moral biti deležen enake obravnave. Kar bo veljalo tako za kupovanje fizičnih dobrin, kot za digitalne storitve in vstopnice, namestitve ter podobno.
Vendar pa za trgovce ne bo nujno, da bodo blago tudi poslali kupcu v drugi državi. Lahko se bosta trgovec in kupec dogovorila za prevzem na določenem mestu ali pa bo potrošnik sam organiziral dostavo pošiljke. Evropska komisija govori tudi o prizadevanjih za znižanje cen čezmejnih poštnih storitev, upajmo, da bodo dala rezultate. Seveda pa je vprašanje, kdo bo na lastno pest uredil prevoz pralnega stroja ali prenosnika iz Belgije ali Portugalske v Slovenijo. In kako bo potem z uveljavljanjem garancije. In če prav razumem uredbo, bodo spletne trgovine lahko postavljale različne cene za potrošnike iz različnih držav. To sicer ni povsem v duhu regulacije, saj je njena osnova v tem, »da vas v trgovini nihče ne vspraša iz katere države prihajate in vam na osnovi tega preprečuje vstop oz. nakup, zato bi moralo biti na spletu enako.« Jasno pa je, da malenkostna razlika v cenah bo zaradi različnih stopenj davka v različnih državah. Kot je že zdaj, saj denimo Amazon upošteva slovenski 22-odstotni DDV, medtem ko je nemški 19-odstoten.
Uredba začne veljati v začetku decembra, devet mesecev po objavi v Uradnem listu EU. V tem času imajo trgovci prehodno obdobje, da se lahko prilagodijo novim »zahtevam«. To sicer je nov, dodaten korak k enotnemu trgu EU, toda iz reguacije so povsem izvzete storitve, ki ponujajo dostop do vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami. Naročnine in posamični nakupi glasbe, videa, e-knjig, spletnih iger in programske opreme boo še naprej potekali enako kot doslej. Nekje bo na voljo vse, drugod precej manj ali v okrnjeni obliki. Edino, kar se bo spremenilo, je konec zemljepisnega blokiranja z drugega konca. Uporabnik bo namreč moral imeti možnost, da vsebine, na katere se je naročil doma, spremlja kjer koli v EU. A to je stvar druge uredbe. Če vsebine doslej niso bile dostopne v Sloveniji, tudi zaradi te nove uredbe ne bodo. Je pa evropska komisija za čez dve leti in potem na vsakih pet let napovedala revizijo stanja in pravil, tako da bi morda lahko takrat začela oblikovati še kakšno dopolnitev zahtev za ponudnike. Že v letošnjih prednooletnih nakupih pa bomo videli, koliko več izbire bomo imeli.
Za prodajo blaga se ne spremeni kaj dosti. Velja namreč samo za blago, “dostavljeno v državo, v katero trgovec dostavlja v skladu s splošnimi pogoji za dostop”. Kam dostavlja blago, bo še vedno določal trgovec. Če bo dostavljal tja, kamor hoče kupec, potem bo moral obravnavati vse kupce in plačilna sredstva enako.
Drugače pa bo pri storitvah. Tam recimo nek ponudnik spletnega gostovanja ali e-pošte ne bo mogel več omejiti prodaje na samo določene države EU ali nuditi različne cene (razen DDV).
In tudi pri blagu si predstavljam, da trgovec (npr. Amazon) ne bo več mogel reči, ta izdelek pošljem v določeno države, onega pa ne.