Letošnje prodajne številke za večino zabavne elektronike niso bile rekordno dobre, a hkrati tudi ne slabe, gibale so se nekje okrog lanskih ali malo nad njimi. Za prihodnje leto Gospodarski institut Mastercard (Mastercard Economics Institute, MEI) napoveduje rahlo izboljšanje. Četudi se povpraševanje po »doživetjih« nekoliko zmanjšuje, še vedno opažajo veliko željo po »opaznih nakupih.«
Globalno gospodarstvo je po oceni MEI zgledno krmarilo skozi različne pretrese zadnjih let, od posledic pandemijo do visoke inflacije, pomanjkanja kadrov in nemirnih razmer na več koncih sveta. Za leto 2025 napovedujejo 3,2-odstotno globalno gospodarsko rast, z desetinko odstotne točke višjo od letošnje. Srednja in Vzhodna Evropa bosta po napovedi MEI z 1,8-odstotne rasti skočili na 3-odstotno, medtem ko bo v Severni skok manjši, z 1,3 na 1,7 odstotka. Inflacija naj bi se še naprej umirjala oz. jo bodo centralne banke držale pod nadzorom, predvsem pri storitvah, gospodarsko rast pa bodo na eni strani poganjale nižje obrestne mere, a na drugi strani ovirale strožje fiskalne politike in negotovosti v globalni trgovini (s carinami in vsem, kar je ta čas aktualno).
Stopnja nezaposlenosti se utegne rahlo povečati, a bo še naprej ostajala na rekordno nizkih nivojih. V MEI tudi napovedujejo, da bo rast razpoložljivega dohodka – razlika med rastjo plače in inflacijo – še naprej ostajala pozitivna, s čimer se bo možnost potrošnje izboljševala. Kljub temu potrošniki ne bodo povsem izneverili varčevanju ali odločanju za cenejše alternative. Ena od tovrstnih strategij so potovanja v podobne, vendar cenejše destinacije. Denimo v Dublin namesto v London, Köbenhavn prehiteva Amsterdam, »severne Benetke« (Stockholm) nadomeščajo v prave in Sevilla postaja bolj priljubljena kot Madrid.
Tudi pri oblačilih MEI v zadnjem času opaža trend bolj pogostega poseganja po kosih »množičnih« znamk kot prestižnih. V 85 odstotkih analiziranih držav potrošnja za bolj dostopno modo, ki je lahko vizualno zelo blizu visoki, presega potrošnjo za slednjo. Ena od držav zunaj tega trenda je Mehika, medtem ko na Japonsko nizka vrednost jena privablja veliko poslovnežev in turistov prav z namenom nakupovanja luksuznih dobrin. V 2025 bi se lahko trend nekoliko obrnil, vse pa bo odvisno od tega, ali se bodo cene visoke model kupcem še naprej zdele previsoke, kot so se jim v zadnjem času.
Nekoliko podobno je pri zabavni elektroniki. MEI pričakuje delni obrat, saj da bodo nižje cene in obrestne mere skupaj z zanimanjem za inovacije in digitalizacijo spodbudile večje nakupe elektronskih naprav, pohištva in gospodinjskih aparatov. Predvsem naj bi šlo za tiste dobrine, ko si kupci privoščijo nekaj posebnega. Dražji izdelek, ki so si ga že dlje časa zares želeli. Hkrati lahko pričakujemo, da se bodo standardni cikli menjave telefonov, slušalk, televizorjev, prenosnikov in nadaljevali približno nespremenjeni, čeprav se seveda nekateri v zadnjih letih podaljšujejo, saj uporabnikom zmogljivosti in funkcionalnosti tudi pri starejših modelih še vedno zadoščajo in začno razmišljati o menjavi, ko začne pešati baterija ali je znova čas, da naprave zaokrožijo v družini.
Omenjal sem že grožnjo dodatnih carin, predvsem potencialnih, ki bi jih lahko uvedla nova ameriška administracija. Po ocenah MEI te in verjetne proticarine tistih držav, ki bi jih prvotno uvedene prizadele, nikakor ne bi blagodejno vplivale na globalno rast in na inflacijo. Na gospodarsko rast bo vplivala verjetno že negotovost v obdobju, preden bodo dejanske politike postale jasne. Toda vsaj do določene mere bi se zaradi tovrstnih protekcionističnih ukrepov lahko okrepila trgovina znotraj posameznih regij, kar se že dogaja, ker je nekaj časa opazno, v katero smer se politika na vseh koncih sveta premika. S tem bi lahko malce ublažili posledice carin, kot tudi z dodatnim trgovanjem s podatki in storitvami, ki lahko zvišajo produktivnost. Vendar MEI opozarja, da bodo tovrstni učinki verjetno vidni šele na dolgi rok.
Brez komentarjev