Ko v članku trdite: “Pozimi sonce je, samo »uvoziti« ga je treba.” – imate morda za to kakšen vir, da je vedno nekje v Evropi sonce? To je nekaj kar je kolikor vem predmet precejšnjih razprav in ni bilo zares dokazano.
Vremenski vzorci so žal pogosto podobni po celotni Evropi, elektrarne niso enakomerno razporejene po območjih ki bi imela različne vzorce, pa tudi povezave (daljnovodi) niso neskončno močne. Tudi letni časi so prisotni v vseh evropskih državah, nobena evropska država ni tropska, tako da bo vedno prisotno močno sezonsko nihanje, ki ga lahko izničimo le s hranilniki, ne pa povezavami.

Da sonce in veter nista vedno na voljo in ju ne moremo kar tako uvoziti jasno kažejo nihanja cene elektrike na evropskih borzah po mesecih. Med tem ko so poleti in zlasti v prehodnem obdobju cene nizke (sonca je veliko, ni ogrevanja, ni hlajenja), so pozimi zelo visoke. Takrat očitno vetra in sonca ni dovolj, ne vem zakaj bi bile cene sicer vseeno visoke.

In kot zadnje, ko pišete da je podnevi poraba bistveno večja kot ponoči: včeraj je bila najnižja nočna poraba po podatkih Elesa 1160 MW, najvišja dnevna pa 1850 MW. Ponoči smo še vedno na > 60% dnevne porabe, tako da je zanesljiva “baseload” proizvodnja še vedno zelo pomembna. Ni tako kot v gospodinjstvih kjer je nočna poraba res zanemarljiva in kjer hranilniki delajo res dobro.

Hranilniki in sončne elektrarne v takem vremenu kot je zdaj delujejo res super, a teh ugotovitev žal ne moremo enostavno prenesti na celo omrežje in za vsa obdobja. Spomladi, poleti, jeseni je za gospodinjstva to odlična opcija. Pozimi je pa obupna, žal ne le letošnjo zimo. Poglejte na statističnem uradu podatke o proizvodnji sončnih elektrarn po mesecih za zadnjih 10 let in trend bo zelo očiten.