Lenovo Yoga Slim 7: S pravim procesorjem pokaže svoj potencial

Lanska izvirna karantena, že bolj njen zaključni del, je med drugim prinesla test prenosnika Lenovo Yoga Slim 7. Ta je pomenil rahel odmik od tega, kar je dotični proizvajalec počel poprej, kajti nekako so združili lastnosti družin Ideapad in Yoga v eno napravo (navsezadnje se v nekaterih delih sveta model imenuje Ideapad Slim 7) in s tem izdelali všečno, pa tudi mestoma konfuzno napravo. Vsekakor se je med preizkušanjem izkazala kot dovolj vsestranska, da bi bila lahko primerna za marsikoga, smo si pa zaželeli še preizkusa različice s procesorjem AMD. Zdaj smo ga dočakali in, ja, z njim je ta računalnik prava raketa!

Yoga Slim 7 je – v teoriji – na voljo v mnogih konfiguracijah in se cenovno giblje med približno 900 ter 1200 evri. Toda trenutno je v trgovinah zaloga bolj skromna. Naša preizkusna izvedba za nekaj več kot 1100 evrov je bila za kratek čas ena redkih dobavljivih, vendar se zdi, da je zaloga pošla. Drugod smo našli približno sto evrov cenejšo različico z enajsto generacijo Intelovega procesorja Core i5­, ki se zdi solidna izbira, četudi bodo zmogljivosti slabše kot pri testirani. V obtoku pa so tudi še nekatere s procesorji desete generacije, ki jih zdaj raje preskočili. Vendar vemo, da je trenutno manj možnosti za izbirčnost kot v bolj »normalnih« časih. 

Lani smo torej testirali Yogo Slim 7 z Intelovim procesorjem, seveda desete generacije, ker enajste takrat še ni bilo, in pri tem poželjivo pogledovali v nemške in druge spletne trgovine, kjer so ponujali ali napovedovali tudi izvedbe z AMD-jevim. Zdaj smo se lahko prepričali, da je to res to. Ryzen 7 4800U je predstavljal vrh ponudbe med AMD-jevemi procesorji razreda U (za običajne ter lahke prenosnike) prejšnje generacije. Nova serija 5000 je v teoriji že »zunaj«, toda v praksi še nismo srečali nobenega prenosnika s tovrstnim procesorjem, zato so tisti s 4000 še vedno povsem aktualni. Sploh, ker so zmogljivosti odlične. Dotični procesor ima osem jeder in šestnajst procesorskih niti, kar je za »mobilni« procesor že skoraj nezaslišano, Intel je namreč še vedno večinoma pri štirijedrnih (osemnitnih). Posamezna jedra sicer niso ultra hitra, v tej metriki procesor zaostaja že za Intelovimi, še bolj pa za Applovim M1. Ko pa programi izkoristijo vseh osem jeder, je to prava zverina. Rezultati so blizu novim Macbookom ali celo nad njimi, pa tudi ne daleč od nekaterih namiznih procesorjev. S tem prenosnikom ni težav pri obdelovanju fotografi, grafičnem oblikovanju, zahtevnem programiranju, montaži videa (tudi 4K). Najbolj razveseljivo pa je, da v privzetem načinu med običajnimi opravili procesor deluje s tako nizkimi obremenitvami, da ga niti ni treba aktivno hladiti. Tako je prenosnik večino časa povsem tih. Včasih se ventilatorja za nekaj časa zaženeta, vendar nista zelo glasna. Med naštetimi, procesorsko intenzivnimi nalogami se seveda vrtita hitreje, še vedno pa piš, ki ga oddajata, ni pretirano moteč. Tista malce višja noga zagotovo malenkost pripomore k hlajenju. Grafični del tega procesorja sicer ni tako impresiven, pa vendar se da poganjati celo grafično zahtevne igre. Assassin’s Creed Valhalla je denimo pri privzeti ločljivosti zaslona in nizkimi grafičnimi podrobnostmi delovala s približno 25 do 30 sličicami na sekundo. Za resne igričarje je to kajpak premalo, toda da se igrati in čeprav prenosnik temu primarno ni namenjen, omogoča kakšno urico tovrstnega predaha tu in tam.

Zelo dobre rezultate daje tudi baterija. Ta ima kapaciteto 62 Wh, kar precej glede na velikost in maso prenosnika. Skupaj z očitno dokaj varčnim procesorjem in neobremenjujočim zaslonom pa omogoča precejšnjo avtonomijo. Običajno sem dosegal vsaj sedem ur z enim polnjenjem, lahko pa tudi več kot osem, razen seveda pri konstantnem priganjanju procesorja do maksimuma, potem po veselja konec po kakšnih dveh urah. Zmogljivosti pri delovanju z baterije nekoliko padejo, a ne pretirano, ta da je tudi na terenu mogoče postoriti marsikaj.

Glede nadgradljivosti sicer prenosnik ni idealen, a je vseeno nekaj ponuja. Delovni pomnilnik je fiksno na osnovni plošči in njegove količine ni mogoče povečati. Zato pa je veliko več fleksibilnosti pri disku. Na voljo sta dve reži m.2, ena polne dolžine (2280), druga polovične. Žal je zasedena prva, tako da je izbira za morebiten dodatni disk precej bolj omejena, a vseeno se da najti denimo spodobno hitrega Sabrenta velikosti 512 GB za dobrih 80 evrov. Seveda je mogoče zamenjati tudi primarni disk, ker pa je ta hiter, prav tako 512-gigabajtni primerek, za kaj takega ni prave potrebe.

Z ohišjem prenosnika je Lenovu zelo dobro uspelo, še posebej glede na ceno. V spodnjem delu je zelo trdno, zaslon oz. pokrov je malce zvijajoč ob uporabi sile, večinoma so uporabili aluminij, le tu in tam so kakšne plastične in gumijaste obrobe (med drugim pri zaslonu) ali noge. Zadeva ni super tanka, kljub besedi Slim v imenu, je pa presenetljivo lahka za prenosnik s 14-palčno diagonalo zaslona. Tehta namreč vsega 1,35 kg, kar je še celo manj od oglaševane mase 1,4 kg in le malo več od denimo Dellovega XPS-a 13, ki ima manjši zaslon in baterijo ter sodi kategorijo ultralahkih in ultratankih prenosnikov. Ker je razporejena po kar veliki površini, se na stegnih zdi prenosnik še lažji.

Kjer se začnejo rahle bizarnosti, glede na uvrstitev v linijo Yoga, je odpiranje in delovanje zaslona. Ta namreč ne podpira dotikov in vrtljiv, se pa odpre do (skoraj) 180 stopinj, kar sicer ne vem najbolje, čemu služi, toda s pravim naklonom nikoli ne bo težav. Guma oz. »noga« na zadnji strani je, kot rečeno, neobičajno visoka, tako da je med mizo in dnom prenosnika na tistem delu vsaj pol cm praznine, in ker je sprednja noga nekoliko nižja, je morda celo za stopinjo ali dve naklona pri tipkovnici. Ta je umeščena med reže za zvočnike na obeh robovih, sledilna ploščica je pomaknjena rahlo v levo. Celotna površina s tipkovnico, zvočniki in sledilno ploščico deluje zelo prečiščeno, ni nikakršnih odvečnih oblikovalskih prijemov, tudi napis Lenovo ob strani, na podlagi drugačne barve, izpade všečno. Samo ohišje je sicer nekakšne temno sive, matirane barve. Mogoče se bo komu zdel dolgočasen, a meni deluje elegantno. Tipke pa imajo nekaj drobnega, lesketajočega se vzorčka, kar jih malo loči od ohišja, lahko pa se pri nepravem padanju umetne svetlobe tudi nekoliko blešči. Tipka za vklop je umaknjena ob stran, na desno, povsem proti zaslonu, in čisto poravnano s siceršnjo ravnino ohišja, tako da je ni mogoče po pomoti pritiskati in to je zelo pohvalno. Nima pa čitalnika prstnih odtisov, za biometrično prijavo je namreč na voljo infrardeča kamera, ki je ob klasični v zgornjem robu zaslona. Tam je v pokrovu tudi rahla izboklina, ki je hkrati oblikovalski prijem in tudi pomoč za lažji prijem pri odpiranju prenosnika. To se da storiti z enim prstom, kar je še ena lastnost, ki mnogim uporabnikom veliko pomeni.

S priključki je ta Yoga kar dobro založena. Na levi sta dva vrste USB-C, med njima HDMI in najbližje uporabniku še kombinirani izhod za slušalke in vhod za mikrofon. Na desni pa tipki za vklop sledi dvojca klasičnih USB-A, ki sta po mojem mnenju malce preblizu skupaj, in potem še čitalnik kartic microSD. Od priključkov USB-C je tisti bližje zaslona namenjen zgolj in izključno polnjenju, drugi pa podpira tako polnjenje kot prenos podatkov in slike (displayport). Kombinacija je v redu samo takrat, ko delaš na zaslonu prenosnika ali imaš monitor priključen čez hdmi. Če pa je računalnik povezan z monitorjem prek USB-C, ostaneš brez uporabnih priključkov vrste C na samem prenosniku.

Tudi pri zaslonu Yoga Slim 7 ponuja več opcij, vendar so kupci povsem odvisni od tega, kaj naročijo uvozniki. Testirani model je v tem pogledu soliden, ne izpade pa tako moderno kot nekateri drugi novejši modeli. Že robovi okrog zaslona niso tako tanki kot pri kakšnem od konkurentov in plastika ne najbolj prestižna, vseeno pa je površina še kar dobro izkoriščena. Sploh glede na to, da je razmerje stranic še klasičnih 16:9 in pri takih prenosnikih je pogosto spodnjega roba precej, tudi pa niti ne. Zaslon z diagonalo 14 palcev je »nebleščeč«, premore polno visoko ločljivost in približno 300 kandel svetilnosti. Slika ni tako lepa kot bi bila pri bleščečem zaslonu, zaradi premaza se malce bolj vidijo posamezne pike, a seveda skorajda ni odbleskov. Vseeno je besedilo še dovolj jasno tudi pri »povečavi« na 125 odstotkov. Zaslon je sicer vrste IPS in vidni koti so dobri, barve bi bile lahko živahnejše, a po drugi strani so povsem v redu tudi za kakšno resnejše fotografsko ali video delo. Svetilnosti je ravno še dovolj tudi za svetlejše prostore ali delo na terasi, v običajnih razmerah je dovolj nastavitev nekje okrog 85 odstotkov. Glede na vse ostalo pri tem prenosniku bi se spodobil nekoliko boljši in lepši zaslon, a je tudi ta še sprejemljiv.

Po pričakovanjih je tipkovnica zelo dobra, saj so bili prenosniki v liniji Yoga pri tem vedno med boljšimi. Tipke nimajo veliko hoda, a dajejo dober občutek, kdaj so pritisnjene, tipkanje je udobno in natančno, tudi dokaj tiho. Osvetlitev ima dve stopnji in že prva je večinoma zadostna, druga pa sploh, tudi kontrast je dober, ker so tipke temne, svetloba pa bela, in na funkcijskih tipkah je osvetljeno vse. Edino izpod njih svetloba malo uhaja, pa vseeno ni preveč nadležno. Sledilna ploščica je sicer prijetna in natančna, podpira vse večprstne kretnje in potrjevanje brez fizičnega pritiska ali z njim – pri tem se ploščica malo ugrezne – lahko pa bi bila glede še za odtenek večja.

Zvočniki ob tipkovnici se ponašajo z napisom Dolby Atmos, ki kot običajno ustvarja nekoliko prevelika pričakovanja, a vseeno zvok ni napačen. Sploh za gledanje videov je kar spodoben, za poslušanje glasbe tudi gre, a vseeno bi raje imel kakšen zunanji zvočnik z več čistosti in bolj polnim zvokom. Spletna kamera je standardno povprečne kakovosti, je pa vsaj na pravem mestu. Zato pa je zanimivo delovanje infrardeče za funkcionalnost Windows Hello. Zanesljivo prepoznava obraz za odklepanje, lahko tudi konstantno preverja, ali je uporabnik za računalnikom ali ne. Tako je mogoče nastaviti (oz. je že nastavljeno, mogoče pa je izključiti), da se prenosnik samodejno zaklene, če kamera opazi, da je uporabnik šel stran. In (z ločeno nastavitvijo) lahko kamera tudi »opreza«, če se je kdo približal prenosniku, da sproži obrazno odklepanje.

Težko je najti idealen prenosnik. Vedno so zaradi odličnosti na enem, kompromisi na drugem področju, poleg tega ima vsak uporabnik svoje želje in zahteve. Lenovo je pri Yogi Slim 7 dokaj dobro manevriral mimo vseh pasti in ponudil vsestransko uporaben računalnik, ki ima presenetljive zmogljivosti, solidno velik zaslon, dobro tipkovnico, lep nabor priključkov, spodobne zvočnike in ponuja še nekaj nadgradljivosti, hkrati pa je še vedno lahek in omogoča, da celotno službo oddelaš z baterijskega napajanja. Lahko bi imel lepši zaslon, večjo sledilno ploščico ali malce drugače razporejene priključke, toda glede na cenovni razred so to dokaj minorne pripombe.