Lenovo Tab P12 Pro: Cenejša in enako dobra tablica kot Samsung Galaxy Tab S8 Plus?
Matjaž Ropret 29. junija 2022 ob 12:16

Konkretni izdelek je manjše presenečenje, ker iz Lenova česa takega preprosto nisem pričakoval. Podjetje resda ves čas ima v ponudbi tablice, vendar večinoma v nižjem cenovnem razredu. Ko sem dobil ponudbo za testiranje, sem se nadejal nečesa v razredu okrog 300 evrov. Toda Tab P12 Pro za cca 800 evrov je povsem neposredna konkurenca Samsungovi Galaxy Tab S8+.

Če bi primerjali tehnične lastnosti obeh tablic, bi hitro ugotovili, da sta skoraj identični. Ločijo ju le malenkostne razlike, kot je denimo 0,2 palca pri diagonali in nekaj pik pri ločljivosti zaslona, mm tu ali tam v dimenzijah, vsega 110 miliamperskih ur pri kapaciteti baterije. Še ploščata oblika je zelo podobna, obe imata priloženo pisalo. Procesor sicer ni enak in še nekaj drugih razlikovalnih momentov je, vendar ne veliko.

Tab P12 Pro na kratko – Majhne razlike!

Popolnoma nepresenetljivo tudi med uporabo tablica Lenovo spominja na bolj prepoznavno korejsko. Trdno kovinsko ohišje daje dober občutek v rokah. Morda se bo komu zdela malce velika, zame je ravno še v mejah sprejemljivega. Velikost in ločljivost zaslona najbolj prideta do izraza v načinu »klasičnega« namizja (z okni), ki mu rečejo Delovni način oz. način za produktivnost. Živahnost in siceršnja kakovost prikaza pa predvsem pri ogledu video vsebin, kjer tablica zares blesti, saj OLED poskrbi za prave črnine, nasičene barve, odlične kontraste in tudi učinek HDR je zelo dober, če le sistem ne znižuje preveč svetilnosti, kar je treba občasno reševati z ročnim višanjem vrednosti.

Izbira procesorja je za tablico skorajda idealna, saj je dovolj zmogljiv tudi za zahtevnejša opravila oz. za igre, in hkrati energijsko učinkovit, da lahko tudi ob dlje trajajočih obremenitvah dokaj dobro vzdržuje spodobne zmogljivosti, tablica pa postane le malce topla v levem predelu, okrog modula za kamero. Za razliko od večine tablic tu ni dveh različic, ki bi se ločili po povezljivosti, temveč ima že osnovna vgrajeno možnost povezovanja v mobilna omrežja (do 4G+) in zato tudi pladenj za kartico SIM.

Na biometrično zaščito na srečo niso pozabili, kakor je nazadnje Huawei. Kot običajno prepoznava prstnih odtisov v stranski tipki deluje brez težav, samo navaditi se treba, da mora prst ostati tam malenkost dlje kot samo hipec. Pisalo, ki se magnetno pritrdi na hrbtišče tablice, je majhno in dokaj debelo ter v natančnosti in povratnem občutku malo zaostaja za najboljšimi. Štirje zvočniki, ki se ponašajo z napisom Dolby Atmos so zelo dobri in dokaj glasni za tablico, vseeno pa ne bi govoril o kakšnem prostorskem zvoku. Bateriji malo zmanjka do uveljavljene norme desetih ur avtonomije, kakšnih osem pa jih uspeva zagotavljati.   

Na koncu je vrednost te tablice bolj kot od izvrstnega zaslona in zelo spodobnega procesorja vendarle najbolj odvisna od tega, koliko kupcu pomeni povezljivost LTE, in kakšna bo podpora s posodobitvami programske opreme. Za zdaj žal kaže, da ne posebej dobra.

Tehnični podatki:

Procesor:Qualcomm Snapdragon 870, grafični del Adreno 650
Zaslon:32 cm (12,6 palcev), OLED, 120 Hz, podpira HDR10+ in Dolby Vision
Pomnilnik:8 GB RAM/ 256 GB za shranjevanje podatkov
Priključki:USB tipa C, magnetni priključek za tipkovnico, reža za kartico SIM
Vmesniki:Wi-Fi 6 (802.11ax), Bluetooth 5.2, NFC, GPS, LTE
BaterijaLi-Po, 10200 mAh, hitro polnjenje s 45 W
Avdio:Štirje zvočniki, dva mikrofona.
Kamere:5 MP spredaj, 13 MP zadaj
Operacijski sistem:Android 11
Mere:285.6 x 184.5 x 5.6 mm
Masa:565 g
Dodatki:Pisalo, napajalnik (30 W), kabel

Tablice z zasloni OLED so še vedno precej redke. Apple denimo takšne sploh nima v ponudbi, zgolj eno z zaslonsko tehnologijo mini LED. Zato je Lenovo Tab P12 Pro toliko bolj zanimiva. Četudi zanjo velja večino tega, kar sem povedal že pri opisu Samsungove trojice, od katerih se dve prav tako ponašata z OLED-om. Mnoge aplikacije video storitev namreč ne ponujajo tako dobrega vira slike, kot bi ga tak zaslon lahko sprejel. A vseeno se pri nekaterih, ko so Youtube, Nebula, tudi HBO Max, pozna razlika v primerjavi s polno visoko razločljivostjo, marsikje se vidi tudi učinek, ki ga naredi slika v enem od formatov HDR, vsekakor pa se vedno opazijo barve, črnina in kontrasti OLED-a. Osveževanje zaslon je sicer statično, torej ves čas 120 ali 60 Hz, bolje bi bilo dinamično prilagodljivo, toda vsaj na voljo je višja vrednost za tiste, ki s klasičnimi 60 herci ne morejo več shajati.

Velikost te tablice je zame sicer na zgornji meji obvladljive, a še ne prevelika. Če bi diagonalo zaslona še malo zmanjšali na približno 11 palcev, ne bi bilo nič narobe. Res pa bi bilo potem manj površine za resno delo, s povezano tipkovnico, in tudi za morebitno risanje, ki ga omogoča priloženo pisalo Precision Pen 3. To je morda malce prekratko in predebelo, sicer pa deluje v redu. Zakasnitev je minimalna in natančnost dovolj dobra tako za pisanje kot za risanje.

Tablico se da uporabljati tudi v produktivnostne namene. Obstaja Delovni način, ki spremeni okolje v namizje po vzoru operacijskega sistema Windows. Lenovo Project Unity pa je drugo ime za zmožnost, ki smo jo videli že pri kakšni drugi tablici. Ko namreč uporabnik na svoj PC namesti omenjeno aplikacijo, najde jo v trgovini Microsoft Store, lahko poveže obe napravi in tablica postane dodaten monitor za računalnik. Sistem razširi namizje še na ta zaslon, tako je denimo mogoče imeti na tablici odprto nekaj, kar občasno preverjamo, kot je e-pošta, kakšen spletni »forum« ali kaj podobnega (Discord, Reddit, …). Stvar deluje, sicer z rahlim zamikom, kar niti težava, malenkost bolj očitna je previsoka ločljivost tablice za ta namen, kar se odraža v premajhni vsebini na zaslonu, od besedila in ikon do ostalih elementov. Za vse to je tablica več kot dovolj zmogljiva in hkrati ne izkazuje kakšnega segrevanja ali upočasnjevanja. Oboje se, vendar v zelo majhni meri, dogaja kvečjemu med igranjem grafično zahtevnih iger ali med montiranjem videa, ki konstantno obremenjuje procesor na najvišjih vrednostih.  

Sama tablica je izdelana zelo kakovostno, aluminijasto ohišje je tanko in prestižno. Sčasoma bo verjetno pridobilo kakšno prasko, zato priporočam ovitek. Vgrajeni zvočniki dajejo dober in spodobno glasen stereo zvok, obljubljajo sicer tudi prostorskega, toda to je že nekoliko optimistično. Baterija realno zagotavlja od šest do osem ur delovanja, s priloženim napajalnikom se napolni dovolj hitro, da tega ni treba početi čez noč.

Za približno 800 evrov je opremljenost tablice dobra. Poleg zaslona OLED kupec dobi še 256 GB prostora za podatke (testni model je sicer imel 128 GB, vendar tega v Sloveniji nismo našli naprodaj) in vgrajen modem za povezovanje v omrežja LTE. To je lahko priročno, če je uporabnik veliko na terenu in ne želi konstantno uporabljati dostopne točke na telefonu. Tablica se je brez težav povezovala v 4G(+) in dosegala solidne hitrosti prenosa podatkov.

Kjer pa se ta izdelek konkretno spotakne in se pokaže prednost obeh najbolj uveljavljenih proizvajalcev tablic, so posodobitve programske opreme. Tab P12 Pro je prišel v prodajo z Androidom 11, čeprav je bila takrat že zdavnaj predstavljena različica 12. Toda te na tablico še zdaj niso prenesli, zadeva vztraja na izdaji 11, varnostni popravki pa so stari pol leta (iz letošnjega februarja)! Tudi sicer se Lenovo zavezuje k eni sami generacijski posodobitvi Androida, kar verjetno pomeni, da bo zadeva nekoč dobila ali 12 ali 13 in bo to to. Za dokaj drago napravo z odličnimi strojnimi predispozicijami, ki bi ji omogočale najmanj pet let brezhibnega delovanja, je tako uborna poprodajna skrb za uporabnike nesprejemljiva!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Strojno je Lenovo Tab P12 Pro odlična tablica in tudi programska oprema jo izkoristi podobno dobro kot lahko rečemo za Samsungove tablice. Tako se zelo dobro obnese pri zabavi in pri pisarniških opravilih. Toda zaradi skoraj popolne odsotnosti posodobitev smo nekoliko skeptični in ta izdelek težko priporočamo, dokler Lenovo ne oznani in tudi v praksi pokaže bistveno več na tem področju.   

HVALIMO:
  • Izvrsten zaslon OLED
  • Dobra izdelava ohišja
  • Možnost povezovanja v mobilna omrežja
  • Dober nabor pisarniških zmožnosti
  • Priloženo pisalo
  • Cenejša od glavne neposredne konkurence
GRAJAMO:
  • Še vedno ni poceni
  • Pisalo mi moralo biti daljše in tanjše
  • Situacija s posodobitvami programske opreme meji na slabo šalo
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.