Lenovo Legion Go: Ambiciozna prenosna konzola, mini PC ali nekaj tretjega?

Med trojico najbolj izpostavljenih igralnih konzol nove vrste Lenovo Legion Go nezgrešljivo izstopa. Ima največji zaslon in »najhujše« specifikacije v tej druščini ter ponuja največ različnih možnosti uporabe. Sliši se, kot da je izbira jasna. Pa je res?

Govorimo kajpak o konzolah, ki omogočajo igranje iger za PC. V zadnjem desetletju je bila bolj ali manj edina opcija za tiste, ki so hoteli igrati kjerkoli, a tega ne početi na telefonu, Nintendo Switch s povsem svojo knjižnico. Toda marsikdo doma prisega na osebni računalnik in vsaj nekateri od teh, bi kdaj katero od iger nadaljevali tudi kje drugje, ali pa se preprosto zleknili na kavč in tam odigrali seanso, nekoliko bolj sproščeno kot v največji osredotočenosti za mizo in z miško v roki. Nekaj manj znanih proizvajalcev že nekaj časa poskuša s tovrstnimi napravami, nato je manjši potres povzročil Valve s konzolo Steamdeck, nakar so vstopile še iz sveta igričarskega hardvera dobro znane znamke. Najprej Asus, potem Lenovo, katerega izdelek smo testirali tokrat, sledi še MSI. Vsekakor se zdi, da je področje dovolj perspektivno za sobivanje večjega števila konkurentov, kar je navsezadnje dobro tudi za cene. To smo že videli pri osveženem Steamdecku OLED, ki je efektivno cenejši od prvotne izvedbe te konzole.

Vsako od omenjenih, v igričarskem svetu dobro znanih podjetij, se je naprave za isti namen lotilo malo ali precej po svoje. Valve je izdelal precej razpotegnjeno reč, vendar s solidno ergonomijo in zelo dobrimi tipkami, sprožilniki ter paličicami. Nato je Asus vsaj za moj okus zadel pravo obliko (ergonomijo) in velikost take naprave – in zdaj ga posnema še MSI -, ne pa tudi velikosti zaslona, še posebej za sistem Windows. Lenovo se je očitno slednje vzel precej bolj v obzir, saj je zaslonske površine dovolj tudi za udobno »okensko« delo, hkrati pa se je zgledoval še po Nintendu in njegovem Switchu, od slednjega je sicer Legion Go precej večji in debelejši, kar je tudi logično glede na strojno zasnovo, ter naredil napravo za več scenarijev. Krmilni enoti je namreč mogoče na obeh straneh sneti – potem sicer ostaneta ločeni, ne da se ju speti v enotnega kot pri Switchu –, osrednji del z zaslonom pa ima vgrajeno stojalo, da lahko – pod poljubnim kotom – stoji na mizi kot nekakšna tablica ali mini monitor. Desni krmilnik je mogoče vstaviti še v nekakšen podstavek in ga uporabljati kot navpično miško za strelske igre. Tovrstne fleksibilnosti ne ponuja nobena druga podobna konzola in vsi načini igranja so po svoje zabavni in primerni, vsak za svojo priložnosti.

Zaradi fleksibilnosti in večstranskosti pa je Lenovo nekoliko zanemaril tisto, kar je resnim igričarjem morda celo najbolj pomembno – dober oprijem krmilnika. Legion Go je najprej orjaški. Veliko večji in debelejši kot oba glavna konkurenta (oz. kmalu trije), tudi za tretjino težji. Poleg tega so pri njem linije zelo osnovne, nič kaj prilagojene dlani, kar se nazadnje tudi občuti med samim igranjem. Čez čas postane nekoliko naporno in je treba vsaj narediti pavzo, če že ne zaključiti. To je sicer nujno tudi zaradi baterije, ki zdrži le malo več kot uro pri grafično najbolj zahtevnih igrah, a seveda bistveno več pri tistih, ki procesorja ne obremenjujejo v enaki meri.

Med igranjem z Legion Go sem se vseskozi sprehajal med dvema vtisoma in zaključkoma. Njegov velik ter tudi lep, barvit in »hiter« zaslon (osveževanje gre do 144 Hz) me je popolnoma posrkal vase, tega občutka niti Steamdeck s svojim OLED-om ne pričara povsem, četudi je tisti zaslon izvrsten in pravzaprav dovolj velik, kaj šele Ally z vsega sedmimi palci diagonale pri formatu 16:9. Toda ogromno in debelo, brez kakršnega koli razmisleka o poziciji dlani oblikovano ohišje me je utrujalo. Če bi za drugo generacijo uspeli zadevo nekoliko bolj ergonomsko izrisati in odliti, zbiti nekaj dekagramov in stanjšati za kakšen mm, bi bilo super. Konzola je sicer izdelana kakovostno, le pri stalnem snemanju krmilnikov bi me malo skrbelo, koliko časa bi trajalo, preden bi se tam kaj zlomilo.

Večino zagotovo zanima, kakšne so zmogljivosti. Procesor je v osnovi enak kot v Asusovi konzoli ROG Ally, zato so tudi številke tam-tam. Po testih celo nekoliko višje, med igranjem pa se lahko Legion Go kljub debelini zateče k agresivnejšemu zniževanju takta procesorja. Vsekakor odsvetujem igranje pri izvirni ločljivosti zaslona (QHD) v najbolj zahtevnih naslovih, tam jo je bolje spustiti na polno visoko (FHD) ali celo običajni HD, tudi podrobnosti je bolje nekoliko znižati, da raje pridobiš več slik na sekundo in morda daš strojni zasnovi še nekaj možnosti za predah na vsake toliko časa. Tudi v nastavitvah načina, v katerem deluje konzola, in koliko energije porablja, ni treba poseči pa najvišjem nivoju, boljši je eden nižje, saj je tam vse skupaj lepše uravnoteženo, tudi tišje. Zvočniki so sicer tu ena slabših plati, zaostajajo za obema glavnima konkurentoma.  

Legion Go je v prednosti pri številu tipk in priključkov. Še posebej dva USB-C, spodaj in zgoraj, znata biti uporabna, če kdo želi napravo uporabljati kot priložnostni mini PC, pa za to ne bi imel še dodatnih zvezdišč in druge navlake. Tudi sprožilnikov in igralnih tipk je veliko. Malce v odzivnosti in razmerju med trdoto in udobnostjo zaostajajo za tistimi na Steamdecku, a ne dosti. Sledilna ploščica je koristna za uporabo sistema Windows, na žalost pa ne daje kakšnega povratnega odziva.

Redko pride na test kakšna naprava, ki me tako zelo razdvaja. S svojim velikim, lepim zaslonom je v prednosti pred konkurenco, s fleksibilnostjo uporabe tudi, s prav tako velikim, debelim in težkim ohišjem pa tudi v slabšem položaju. Še dodatno z višjo ceno. Vsaj za zdaj tako Legion Go ne bi bil moja izbira med prenosnimi konzolami za PC igre, a kdo drug ima lahko povsem drugačen pogled. Vsekakor pa je to dobra naprava, le za kakih 100 do 200 evrov mora še pasti cena.

HVALIMO:

• Dobre zmogljivosti
• Velik in lep zaslon
• Več možnosti uporabe
• Dva priključka USB-C
• Priložena torbica

GRAJAMO:

• Velika, debela in težka naprav
• Oblika ni posebej ergonomska
• Dražji od konkurentov