Lenovo Legion 7 (Ryzen 7 5800H in RTX 3080): Golf GTI igričarskih prenosnikov
Matjaž Ropret 20. novembra 2021 ob 06:34

Prenosnike Lenovo Legion 5 in 7 bi zlahka primerjal s Volkswagnovim Golfom. Pokrivajo širok spekter od dokaj dosegljivih do zelo zmogljivih in dragih izvedb, že v osnovi pa so izdelani kakovostno in ponujajo uravnotežen nabor lastnosti. Najboljše različice na pogled le v detajlih izdajajo svoje »mišice« in niso nujno najbolj smiselni nakupi, ni pa dvoma, da bi večina rada imela prav tako kot je bila tokratna sedmica s procesorjem AMD Ryzen 7 5800H in grafično kartico Nvidia Geforce RTX 3080.

Glavna razlika med serijo 5 (nekoč Y5xx) in 7 (prej Y7xx) je v materialih ohišja, prva je namreč pretežno plastična, druga pa aluminijasta. Sedmica je običajno deležna tudi boljših zaslonov in zmogljivejših internalij. Dizajna v osnovi niso spremenili že več let, razen določenih malenkosti, kot so izvedba tečajev zaslona, reže za odvod zraka ali linije svetlobnih pasov. Brez slednjih pri igričarskih prenosnikih jasno ne gre, četudi je dotični sicer dokaj zadržanega videza. Še naprej spodnji del deluje kot samostojna enota, na katerega je nato nekaj cm pred skrajnim robom pritrjen dokaj tanek pokrov (zaslon). Marjan bi seveda najprej preveril tečaje, ki so bili pred leti šibka točka te serije, a tokrat dajejo vtis dovoljšne trpežnosti in zaslon tudi lepo ostane v želenem naklonu. Taka zasnova je sicer precej pogosta pri prenosnikih igričarske vrste, saj je na zadnji stranici glavnina priključkov, zato odpiranje zaslona ne more biti implementirano tam, kot je pri večini standardnih prenosnih računalnikov. Spredaj gre ohišje pod kotom nekoliko navznoter, da ustvarja vtis manjše debeline in oglatosti, kot bi jo z ravnimi stranicami. K temu še dodatno pripomore diagonalna osvetljena črta na vsaki strani. Pod tipkovnico s standardno razpostavljenimi tipkami – smerne nekoliko štrlijo ven iz spodnje linije – dominira velika sledilna ploščica, tokrat moderna, brez tipk. Nad tipkovnico pa so tipka za vklop in luknjice, ki ustvarjajo vtis rež za zvok, a to niso, saj sta zvočnika na spodnji strani. Kovinsko ohišje deluje trdno in je v tipičnem sivem odtenku z rahlim sijajem, ki ga ta proizvajalec v zadnjem času zelo rad uporablja in smo ga denimo videli pri Yogi Slim 7. Praznino poleg sledilne ploščice, kot vedno, »krasijo« različne nalepke, tem se uspe izogniti Apple. Pri čemer je smešno, da sta prisotni tako nalepka za AMD-jevo (na procesor integrirano) kot Nvidijino (ločeno) grafiko.

Razlika od prejšnjih generacij je tokrat v zaslonu, saj je ta višji, z razmerjem stranic 16:10. Za igre se mi to ne zdi tako dobrodošlo kot za resno delo, saj je večina naslonov še naprej v osnovi prilagojena za razmerje 16:9 in tiste dodatne pike običajno ne prinesejo dodane vrednosti, odnesejo pa kakšno sliko na sekundo, saj imata procesor in grafična kartica več dela z izrisovanjem. Ni izključeno, da bi kdo tak prenosnik uporabljal tudi za kakšen drug namen, kot je 3D-modeliranje, grafično oblikovanje, montiranje videa, programiranje. Še posebej, ker ločljivost 2560 x 1600 pri diagonali 16 palcev ponuja dovolj ostrine, najvišja svetilnost 500 kandel na m2 pa tudi obeta dobro osnovo za delo v vsakih razmerah. Zaslon je dejansko lep in za igričarskega presenetljivo živahen ter barvno soliden, vseeno pa bi za barvno kritična opravila raje izbral kakšnega drugega. Tokratni namreč svetilnost nad tisto, s kakršno se ponaša večina prenosnikov (okrog 300 kandel), dosega zgolj v načinu HDR, kjer za barvno pravilnost ne bi več zastavil ničesar. V igrah težav ni, drugje pa se hitro opazi, da je kakšen odtenek precej zgrešen. Seveda bo igričarje precej bolj zanimalo osveževanje, ki gre do 165 Hz in ga v igrah lahko zaslon prilagaja glede na to, kar mu »dostavlja« grafična kartica. Za moj okus bi bilo sicer povsem dovolj 144 ali celo samo 120 Hz, ker nad to vrednostjo bistvenih razlik ne opazim več, ampak zdaj je skoraj vsako leto treba splezati za stopničko višje, sicer prenosnik marketinško ni več zanimiv. Da nazadnje v le malo igrah ali zgolj pri precej znižanih podrobnostih zares lahko dosega več kot 120 sličic na sekundo, je pri oglaševanju drugotnega pomena.

Nova sledilna ploščica je vsekakor sijajna pridobitev za uporabo zunaj iger. Je velika in natančna s prijetno površino. Seveda so za igre nujne prave in odzivne tipke – na miški. Če bi Lenovu kaj predlagal, pa je zamenjava tipkovnice. Ni sicer slaba, težava je zgolj v tem, da je pretežno (ali povsem) enaka, kot jo vgrajujejo v prenosnike za množični trg, denimo prej omenjeno Yogo. Za tipkanje je zelo prijetna, toda za igre bi si želel tipk z nekaj več »klika« in hitrejšo odzivnostjo. Zdijo se mi nekoliko premehke in z malenkost premalo odločnega pritiska za dobre občutke med igranjem. Osvetlitev ima nekaj prednastavljenih vzorcev oz. animacij, ki niso pretirano zanimive. Za več možnosti pa se je treba poglobiti v program iCue, ki ga je priskrbelo podjetje Corsair.

Nabor priključkov je obsežen, z eno samo – pričakovano – lepotno napako. Na vsaki strani prenosnika je po en vhod USB-C, vendar noben ne ponuja protokola Thunderbolt 3 ali 4, ker slednjega v AMD-jevem svetu še vedno nočejo priznati za relevantnega (zasnoval ga je pač največji konkurent Intel). Poleg tega je na desni pretikalo za vklop ali izklop spletne kamere, na levi pa izhod za slušalke. Zadaj je še tretji USB-C, ki podpira tudi polnjenje po standardu Power Delivery, trije običajni USB-ji, izhod HDMI (ni 2.1), omrežni priključek in seveda klasičen Lenovov vtič za napajalnik, ki lahko posreduje kar 300 W energije. Med obremenitvami jo prenosnik rabi. Zvočnika na spodnji strani naj bi uglasilo podjetje Harman in sta solidna. Premoreta nekaj basov in globine, zato pa visoki toni niso posebej čisti in vsak (tanek) Macbook predvaja bistveno lepši in bolj poln zvok. Prav tako je povprečna kamera, a od nje niti nisem pričakoval kakšnega presežka.

Lenovo Legion 7
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Opremljenost in delovanje
  • Trajanje baterije
  • Cena
3.7

Naj kupim?

Tudi, če dam pritrdilen odgovor, še ne pomeni, da boš točno tak prenosnik dejansko lahko kupil(a). Dobave so letos zelo nepredvidljive. Bo pa Legion 7 tudi z manj zmogljivo konfiguracijo in enakim zaslonom še vedno »huda mašina«. Zadovoljiti se moraš edino z dokaj neizrazitim oblikovanjem.

Če so osnovni modeli Legion 5 ali 7 kot dizelski Golfi, je testirani GTI. Procesor je blizu vrha AMD-jeve ponudbe za prenosnike, enako velja za grafični čip na Nvidijini strani. Zraven je bilo še po 16 GB grafičnega in delovnega pomnilnika ter 1 TB hitrega diska SSD. V to, pri kakšnih moči deluje RTX 3080 se nisem poglabljal, a kakršnakoli je, bi ohišje in hladilni sistem težko prenesla še kaj dosti več, kot dovaja ta kombinacija. Zmore marsikaj, vendar po določenem času na račun precejšnjega piša iz ventilatorjev in vse bolj segretega ohišja, predvsem v zgornjem predelu tipkovnice. Na vprašanje, ali lahko dosega, kar omogoča zaslon s svojimi 165 Hz, seveda ni enoznačnega odgovora. V nezahtevnih igrah, kot so Fortnite, Rocket League ali League of Legends zlahka. A tudi v grafično zahtevnih mu uspe ali pa pride vsaj blizu, vendar je veliko odvisno od grafičnih nastavitev, kjer lahko že samo ena ali dve pomenita veliko razliko, in tudi vklop ali izklop naprednega senčenja (Ray Tracing) predstavlja od 20 do 30 sličic na sekundo razlike. Vsekakor je pri marsikaterem naslovu mogoče z visokimi ali vsaj srednjimi nastavitvami priti čez sto sličic na sekundo, treba pa je vzeti v zakup nekaj hrupa, segrevanja in predvsem dejstvo, da mora biti prenosnik takrat priklopljen na dovod električne energije. Brez napajalnika, zgolj z baterije, zmogljivost drastično pade. Taki računalniki so resda prenosljivi, toda avtonomija baterije je pri njih postranskega pomena, saj v tem načinu ni mogoče izkoristiti njihovega potenciala. Za delo na terenu pa bi tudi vsekakor raje imel kaj drugega kot to dvoinpolkilogramsko zverino.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kadar se model, ki smo ga testirali, da kje najti na zalogi, stane približno 2600 evrov. To absolutno ni poceni, vendar prenosnik z zmogljivostmi in zaslonom večinoma upraviči to postavko, ob pomanjkanju (predvsem) grafičnih procesorjev žal na veliko nižje cene ne moremo računati. Kdor bi se zadovoljil z RTX 3060 namesto 3080, lahko »pride skozi« za manj kot dva tisočaka. Seveda pa se bo v igrah poznalo, razen če bi prenosnik imel zaslon s klasično polno visoko ločljivostjo, kar pa je še dodaten korak nazaj. Verjetno bi bila idealna izbira RTX 3070, vendar nisem prepričan, če se takega Legion 7 ali Legion 5 kje dobi.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja